Kako sta največji kmetijski zadrugi lani močno povečali dobiček

Višje cene so lani zaznamovale maloprodajo živil. S tem so se morale spopasti tudi kmetijske zadruge, ki jih pri nas ni malo. V uradnih evidencah jih najdemo več kot 80. 

Kmetijske in gozdarske zadruge so v lasti kmetov in nastopajo kot enotno združenje primarnih proizvajalcev, s čimer imajo ti večjo moč, ko nastopajo na trgu. Hkrati imajo manjše stroške, kot če bi kupce iskali sami. Nekatere so bile lani pri prenašanju višjih stroškov na končne potrošnike uspešnejše kot druge. Pogledali smo, kako je poslovalo deset največjih po prihodkih pri nas.

Kmetijska zadruga (KZ) Trebnje, ki je pred dvema letoma pripojila zadrugo Krka, je tako po prihodkih kot čistemu dobičku daleč največja kmetijska zadruga v državi. Ustanovljena je bila leta 1961, nato pa rasla s prevzemanjem manjših okoliških zadrug – zdaj ima več kot 240 zaposlenih in 50 prodajnih enot. Direktor KZ Trebnje Stanko Tomšič je v letnem poročilu za 2022 ocenil, da je bilo preteklo leto uspešno, saj so dosegli cilje, skupne letne prihodke pa povečali za 22 odstotkov, na 87,6 milijona evrov. Čisti dobiček je medtem zrasel za 40 odstotkov, na 744 tisoč evrov.  

"Zagotovo je imela pomemben vpliv na rast prihodkov tudi inflacija. Če je pozitivno vplivala na sam poslovni izid, je izrazito negativno vplivala na vrednosti zalog. Kljub temu smo vse leto ohranili stabilno likvidnost," ocenjuje Tomšič.

Meni, da se jim je lani obrestovalo sistemsko delo v marketingu, v drugi polovici leta so za nekatere blagovne skupine vzpostavili tudi spletno prodajo. Prihodki so sicer občutno zrasli tudi leta 2021, ko so prevzeli KZ Krka, ki je bila prav tako pomemben igralec v sektorju kmetijskih zadrug.

Širitev za omogočanje rasti

Tudi druga največja kmetijska zadruga po prihodkih, KZ Metlika, ima dolgo zgodovino. Ustanovljena je bila leta 1945, nato pa so se ji priključevale manjše okoliške zadruge. Danes združuje 97 kmetov članov, približno 400 kmetov kooperantov in ima nekaj več kot 200 zaposlenih. "Poslovno leto 2022 je bilo polno turbulenc, tako na gospodarskem kakor tudi negospodarskem področju. Otežen dostop do energentov in zmanjševanje njihove porabe ter posledična negotovost, vpliv visoke inflacije na kupno moč gospodinjstev ter visokih stroškov na poslovanje podjetij," izzive v letnem poročilu našteva direktorica zadruge Tatjana Malešič.

Da bi zmanjšali odvisnost od dobičkonosnosti ene dejavnosti so spomladi odprli dva dodatna agrocentra v Beli krajini, v katerih ponujajo blago za gospodinjstvo, kmetijstvo in gradbeništvo. Poleg tega so prevzeli štajersko podjetje ITT Breznik ter s tem "pridobili večji tržni delež, odkupili zaloge in osnovna sredstva ter pridobili kvaliteten kader".

Lansko leto je bilo po oceni Malešič v znamenju dviga cen. "Tako smo leta 2022 ustvarili 64.971.934 evrov prihodkov, kar je za 46,71 odstotka več kot prejšnje leto. […] Žal smo bili zaradi rasti cen prisiljeni dvigniti tako plače kot druge storitve. Negotovost na področju nabavnih verig ostaja še naprej velika, cenovna nihanja in neusklajena ponudba ter povpraševanje pa vplivajo na višje proizvodne in storitvene cene ter menedžment zalog," opisuje.

Preostale kmetijske zadruge so po podatkih, ki smo jih zbrali v bazah Dan & Bradstreet ter Ajpesa, leta 2022 ustvarile manj kot 60 milijonov evrov prihodkov. Med temi 'manjšimi' po dobičku izstopa Kmetijska zadruga Ptuj, ki je imela lani 340 tisoč evrov čistega dobička, kar je 46 odstotkov več kot leto pred tem.

V tej ugotavljajo, da je bil zaradi suše lani količinski odkup pridelka precej manjši kot leto prej. A je bilo leto kljub temu, predvsem zaradi višjih odkupnih cen zrnja in poljščin, zelo dobro. Če se je odkup mleka na eni strani precej zmanjšal, pa so na drugi zadovoljni s poslovanjem v programu oskrbe gostinstva.

Težave zaradi poplav

Na poslovanje kmetijskih zbornic pa bodo letos vplivale tudi avgustovske poplave, ki so prizadele Slovenijo. Te so v kmetijstvu povzročile za 145 milijonov evrov škode, je ta teden v Bruslju ocenila kmetijska ministrica Irena Šinko, ki je s posledicami poplav seznanila kolege iz držav članic Evropske unije.

Direktor Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge Matej Skrivarnik je pretekli mesec za Bloomberg Adria povedal, da so imeli tamkajšnji kmetje največ težav z dostavo mleka v mlekarno, saj so bile ceste uničene. Nekateri so mleko v sili vsaj delno sami predelali v skuto in maslo, je povedal Skrivarnik, del pa so ga morali zliti stran. Veliko škode imajo tudi kmetje, ki so imeli bale sena na poljih ob reki Meži, saj jim jih je voda odnesla ali pa je bila krma zaradi poplave onesnažena.