Oljčno olje je dobro in drago, a ga je premalo – tudi za tatove

Pred kratkim smo poročali o drzni kraji oljčnega olja v Španiji, ko so tatovi v eni noči ukradli 50 tisoč litrov ekstra deviškega oljčnega olja. Kraja je tudi posledica občutnega dviga cen oljčnega olja na mednarodnih trgih, kar povečuje zaslužek tatovom.

Zaradi suše je pridelava oljčnega olja v Španiji upadla za več kot polovico, cena oljčnega olja pa je v primerjavi z lanskim letom narasla za 85 odstotkov, kažejo uradni podatki Evropske komisije. Sto kilogramov španskega ekstra deviškega oljčnega olja letos stane v povprečju 626 evrov, medtem ko je bila še pred dvema letoma cena manj kot 300 evrov za 100 kilogramov.

Tatovi so s krajo 50 tisoč litrov kakovostnega španskega olja 'zaslužili' več kot pol milijona evrov.

Vodilne štiri države proizvedejo veliko večino oljčnega olja

Španija je sicer največja proizvajalka oljčnega olja v Evropi, sledijo ji Grčija, Italija in Portugalska. Evropska unija pa je vodilni proizvajalec oljčnega olja na svetu z 68-odstotnim deležem svetovne proizvodnje, navaja Evropska komisija. Evropska unija pridela približno dva milijona ton olivnega olja na leto in 866 tisoč ton namiznih oliv za prehrano.

Med večjimi pridelovalkami oljčnega olja najvišjo ceno dosega Italija (708 evrov za 100 kilogramov), sledita ji Španija (626 evrov za 100 kilogramov) in Grčija (589 evrov za 100 kilogramov), pri čemer cene še naraščajo. Precej dražje je oljčno olje na Hrvaškem, kjer se cena približuje 900 evrom za 100 kilogramov.

V Sloveniji ni velikih količin in velikih pridelovalcev

Delež slovenske proizvodnje oljčnega olja v EU je zelo majhen (0,02 odstotka), v pretekli sezoni je bila v Sloveniji približno 700 ton oljčnega olja. A pri nas tudi močno niha zaradi težav z vremenom in škodljivci.

Kar pomeni, da bi krajo takšne količine oljčnega olja, kot se je zgodila v Španiji, v Sloveniji tudi zaradi izjemno majhnih površin in razdrobljene proizvodnje (registriranih je kar 37 oljarn za oljčno olje) zelo težko izvedli.

 

Uradnih podatkov o ceni oljčnega olja v Sloveniji ni, vendar je ta zaradi majhne pridelave še višja kot v državah z množično proizvodnjo; cena, ki pokrije stroške pridelave in prodaje, je po mnenju strokovnjakov približno 12 evrov za liter.

Sezona bo slaba tudi zaradi vremena in škodljivcev

Letošnja sezona bo v Sloveniji slaba, razloga za to pa še ne poznajo v celoti, je povedala Urška Klančar, svetovalka za oljkarstvo in vinogradništvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Med razlogi so vsekakor vreme, pa tudi škodljivci.

Maja Podgornik, predstojnica Inštituta za oljkarstvo, pravi, da bodo kakovost olja v letošnji sezoni pokazale analize, ki jih bodo začeli opravljati šele čez kak teden. Navedla je problem oljčne muhe, katere ličinka se hrani z mesom oljk in s tem poslabša kakovost pridelka, saj povzroča oksidacijske procese v plodu.

Priznani oljkar Jadran Jakončič iz Goriških brd je povedal, da mu je toča letos uničila polovico pridelka. Kakovost plodov je dobra, tudi s škodljivci letos ni bilo velikih težav, je v telefonskem pogovoru povedal Jakončič. Zato bo pridelek dober, le polovico manj ga bo.

V Sloveniji porabimo veliko več olja, kot ga proizvedemo

Drugod je pridelek zaradi kombinacije škodljivcev in toče manjši tudi za 80 odstotkov, je povedal Jakončič. Cena litra olja v steklenici pri pridelovalcih v Brdih znaša od 13 do 15 evrov. Kakovost olja je v Sloveniji sicer zelo visoka, pove Jakončič, saj oljke rastejo na severnem robu svojega območja, zato je količina pridelka majhna, kakovost pridelka pa visoka.

Skupna površina oljčnikov v Sloveniji po podatkih ministrstva za kmetijstvo predstavlja le 0,3 odstotka vseh kmetijskih zemljišč. Večina oljčnikov je v slovenski Istri (96 odstotkov), oljke pridelujejo tudi na Goriškem, v Goriških brdih, Vipavi in na Krasu.

Potrošnja  v Sloveniji v zadnjih letih znaša 2.100 ton oljčnega olja (1,3 litra na prebivalca na leto), stopnja samooskrbnosti pa je majhna, med 10 in 20 odstotki.