Medtem ko cene hrane zadnje mesece nekoliko upadajo (glede na podatke projekta spremljanja cen košarice osnovnih živil), bo škoda na kmetijskih površinah zaradi katastrofalnih poplav z začetka avgusta povzročila padec proizvodnje, kar bi lahko povzročilo dvig cen hrane. Vendar so te v večini odvisne od cen na svetovnih trgih.
"Vsak posamezen primer je zelo tragičen. Družba se mora odzvati, saj kmetija ni le pridelava hrane, ampak tudi upravljanje naravnih virov, zagotovitev vitalnega podeželja, z eksternimi koristmi za poselitev in druge gospodarske dejavnosti," pravi profesor Emil Erjavec.
"Negativnega vpliva poplav na cene hrane najbrž bo. Primarna pridelava in predelava sta namreč močno povezani," pravijo na ministrstvu za kmetijstvo. O višini negativnega vpliva poplav na cene hrane je po njihovem mnenju še prezgodaj govoriti, dokler ni pripravljena dejanska ocena škode, ne samo v kmetijstvu, ampak tudi v predelovalnih zmogljivostih v Sloveniji.
Preberi še
Po poplavah: Kmeti ne morejo do mlekarn, zgnile so poljščine na Obali
Pregled razmer v kmetijstvu po poplavah: Ponekod uničenih 100 odstotkov pridelkov.
08.08.2023
Po neurjih: Krajčič napovedal spremembo zakonodaje za pomoč kmetom
Po prvih ocenah škoda v kmetijstvu v Sloveniji obsega 60.000 hektarjev kmetijskih zemljišč.
03.08.2023
Začetek spremljanje cen v prehranski verigi, košarica vse cenejša
Cene košarice osnovnih skupin živil padajo.
01.08.2023
Kmetje pričakujejo interventni zakon in protitočno obrambo
Po prvih grobih ocenah škoda na okoli 10 tisoč hektarjih kultur, poljščin, sadovnjakov in vinogradov.
26.07.2023
Nova odredba o spremljanju cen hrane v veljavi šele jeseni
Do septembra oziroma oktobra v veljavi ostaja prejšnja odredba; razlog naj bi bila pogajanja za sektor sadja in zelenjave.
07.07.2023
Irena Šinko: 'Tudi v Sloveniji imamo zelo podjetne kmete, ampak ...'
O dogajanju v prehranski verigi smo govorili z ministrico za kmetijstvo Ireno Šinko.
19.06.2023
Protest kmetov: Manj birokracije, manj varovanja narave, manj zveri ...
Na Trgu republike se je zbrala množica kmetov in njihovih podpornikov.
25.04.2023
Zakon ponudbe in povpraševanja je jasen
"Po teoriji je dejstvo, da vsako zmanjšanje ponudbe ob enakem povpraševanju vpliva na zvišanje ceno, po drugi strani pa je zaradi majhnosti slovenskega trga in podvrženosti uvozu hrane težko ocenjevati konkreten vpliv na ceno," je povedal profesor Črtomir Rozman s katedre za agrarno ekonomiko in razvoj podeželja na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
"Po nekaterih ocenah je bilo poplavljenih vsaj 16 tisoč hektarjev površin, predvsem poljedelskih, travinja in tudi zelenjave. Škoda je poleg uničenja pridelkov tudi dolgoročna, ker voda odnese rodovitni del tal in je sanacija takih tal dolgotrajna ter stroškovno obremenjujoča. V nekaterih primerih je prišlo tudi do pogina živali, uničenja že konzervirane krme in tudi trajnih kmetijskih objektov," je povedal profesor Rozman.
Košarica se je pocenila za dobrih 30 odstotkov
Rezultati zadnjega popisa osnovne košarice 15 osnovnih skupin živil ter razširjene košarice 28 osnovnih skupin živil, ki jih spremlja ministrstvo za kmetijstvo, so pokazali ponovno znižanje povprečnih vrednosti osnovne in razširjene košarice, ki sta dosegli najnižjo vrednost v celotnem času spremljanja. Cena povprečne košarice 15 osnovnih živil se je od začetka spremljanja cen konec septembra 2022 znižala s 43,16 evra na 30,12 evra, zabeleženih 16. avgusta.
Poleg škode v zadnjih poplavah je treba upoštevati še škodo, ki so jo razne ujme in toča povzročile letos pred tem, je povedal profesor Rozman – po ocenah je bilo predhodno poškodovanih dodatnih 62 tisoč hektarjev površin.
TZS: Cena hrane je v večini odvisna od cen na svetovnih trgih
Trgovci sicer za zdaj ne zaznavajo dvigov cen živilskih izdelkov pri dobaviteljih zaradi poplav, ki so prizadele Slovenijo, so odgovorili iz Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), v kateri so združena tudi velika slovenska trgovska podjetja. Trgovci glede na sezono podražitev tudi v prihodnje ne pričakujejo, saj naj bi gibanje cen živil v večji meri odražalo razmere na svetovnih trgih.
Profesor Erjavec: Poplave katastrofalne na ravni posameznih kmetij
Podobno meni agrarni ekonomist Emil Erjavec. "Cene hrane so pod pritiskom za zniževanje iz različnih razlogov, predvsem zunanje narave. Ocenjujem, da značilnega vpliva na ceno hrane zaradi posamičnosti primerov ne bo," je v odgovoru za Bloomberg Adria povedal profesor Erjavec.
Po njegovem mnenju so poplave samo dodale negativni učinek že sicer zelo težkemu letu za slovensko kmetijstvo. Prizadele so predvsem pridelovalce mleka in mesa prežvekovalcev (govedo in drobnica) na hribovitih območjih. "Poplave so bile katastrofalne na ravni posameznih kmetij, kjer so nekatere izgubile vsa vire za pridelavo, od površin, hlevov in tudi živine. Tako ekstremnih primerov, ki brez dvoma zahtevajo celovit odziv in podporo z javnimi sredstvi, ni tako veliko, zagotovo pa ne gre v stotine. Je pa vsak posamezen primer zelo tragičen in se je treba kot družba odzvati, saj taka kmetija ni le pridelava hrane, ampak tudi upravljanje naravnih virov, zagotovitev vitalnega podeželja, z eksternimi koristmi za poselitev in druge gospodarske dejavnosti."
Slovenija spada med neto uvoznice hrane, saj uvoz vrednostno presega izvoz, vendar se stopnja samooskrbe v povprečju v zadnjih letih povečuje. Od posameznih skupin živil v Sloveniji izvoz presega uvoz pri živih živalih ter mlečnih izdelkih in jajcih, najmanjša pokritost uvoza pa je pri ribah in ribjih izdelkih, zelenjavi in sadju ter kavi, čaju, kakavu in začimbah, kažejo podatki, zbrani na strani Kazalci okolja pri Agenciji za okolje in prostor.
"Škoda je poleg uničenja pridelkov tudi dolgoročna, ker voda odnese rodovitni del tal in sanacija takih tal je dolgotrajna ter stroškovno obremenjujoča," pravi profesor Črtomir Rozman.
V zadnjem desetletju je rast izvoza hrane in pijače intenzivnejša od rasti uvoza, zato se pokritost uvoza izboljšuje in je bila v obdobju 2017–2021 nekaj več kot 60-odstotna.
Hrana se je v zadnjih letih občutno podražila
Kljub zadnjim pocenitvam izdelkov, ki jih meri projekt Primerjaj-cene.si, v katerem ministrstvo za kmetijstvo spremlja cene osnovnih skupin živil pri večjih slovenskih trgovcih (Tuš, Spar, Mercator in Jager), se je hrana v zadnjih letih občutno podražila.
Že pred začetkom vojne v Ukrajini se je hrana dražila. Od začetka marca 2017 do konca februarja 2022 se je podražila za 13,9 odstotka, kažejo podatki Sursa. Od marca lani do julija letos pa še za dobrih 20 odstotkov.