Kakšne oblike pomoči imajo na voljo delodajalci in koliko so plačane?

Minister za delo Luka Mesec je sinoči za TV Slovenija pojasnil, da so delodajalcem, kjer delo zaradi posledic poplav ne more potekati, trenutno na volji instituti višje sile, čakanja na domu ali dela na domu. Če delodajalec zaradi višje sile, poslovnih razlogov ali poplave ne more zagotoviti dela, zaposleni ostane doma in dobi 80 odstotkov plačila. V primeru, da gre za pisarniško delo, kjer ni treba, da je delavec prisoten na delovnem mestu, je na volju institut dela na domu. Če imajo zaposleni doma poplave, ki jih morajo reševati, pa jim Mesec priporoča, da se sklicujejo na višje ali osebne okoliščine.

Kot je že v nedeljo v pogovoru za Bloomberg Adria napovedal minister za gospodarstvo Matjaž Han, se bodo danes predstavniki pristojnih ministrstev za delo, gospodarstvo in finance srečali z gospodarskimi zbornicami in govorili o nujnih ukrepih za pomoč podjetjem.

"Sestali se bomo tudi s predsednikom vlade Robertom Golobom, da bi poskrbeli za to, da se čim prej začne subvencionirati čakanje na delo in skrajšan delovni čas. Da se omogoči čim bolj nemoten postopek sanacij za podjetja, da ne bodo šla v stečaj," je napovedal Mesec.

Večja podjetja na najbolj poplavljenih področjih imajo namreč za več deset milijonov evrov škode. Nekatera so v celoti pod vodo, izgubili so zaloge, uničena je proizvodnja, stroji, pretrgane so dobavne verige, pa tudi prevoznih poti ni. Med najbolj prizadetimi se omenjajo BHS Nazarje, KLS Ljubno in številna podjetja iz Koroške, o katerih smo tudi že pisali. Nekatera podjetja več tednov ali mesecev ne bodo mogla zagnati proizvodnje.

Kaj lahko storijo delodajalci?

Ivan Kranjec, davčni svetovalec iz CMS, je za Bloomberg Adria pojasnil, da je pri odsotnosti zaradi višje sile delavec upravičen do 50 odstotkov plačila, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. V primeru plačane odsotnosti zaradi hujše nesreče je zaposleni upravičen do sedmih delovnih dni odsotnosti, za katero prejme 80 odstotkov povprečja zadnjih treh plač.

Če delodajalec začasno (do največ 6 mesece na leto) ne more zagotavljati dela delavcem, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma., da delavcem naroči, naj ostanejo doma. V tem primeru je delavec upravičen do 80 odstotkov povprečja zadnjih treh plač.  

"Če ima torej delodajalec še druge obrate, kamor lahko pošlje delavce na delo, ali če lahko organizira delo od doma, potem lahko takšne ukrepe začasno izvede tudi brez soglasja delavcev. Delavcem v tem primeru pripada redno plačilo za delo," pravi Kranjec.

Kaj svetujejo na Inšpektoratu za delo?

Inšpektorat RS za delo je danes na spletnih straneh objavil informacijo o pravicah in obveznosti delavcev in delodajalcev v primeru naravne nesreče, kjer so navedeni deli zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki opredeljujejo način organizacije dela v primeru višje sile.

Tako inšpektorat navaja, da zakonodaja omogoča za primere odsotnosti in nemožnosti opravljanja dela ter tudi za namen opravljanja drugega dela ali na drugem kraju več možnosti. Delavcem in delodajalcem glede odsotnosti z dela na voljo:

• odsotnost z dela zaradi višje sile,
• odsotnost z dela zaradi posebnih okoliščin (hujša nesreča, ki zadane delavca),
• čakanje na delo, ko delodajalec ne more zagotavljati dela,
• izraba letnega dopusta
• neplačani dopust

 

Z vidika organizacije dela sta pomembni predvsem možnosti začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu in odreditev dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče (pri čemer je potrebno upoštevati vsa pravila varnosti in zdravja pri delu).

Tako delodajalce kot tudi delavce še pozivajo naj se "o možnostih odsotnosti z dela in o organizaciji dela v primeru naravne nesreče dogovarjajo sporazumno in konstruktivno". V primeru kršitev delovnopravne zakonodaje pa zainteresirane pozivajo, da lahko prijavo suma kršitve podajo po navadni ali po elektronski pošti.

Postopno vračanje na delo

Tam, kjer posledice niso tako velike, pa bodo v prihodnjih dneh postopoma zaganjali delo. Aleš Dolenc iz podjetja M Sore iz Žirov, kjer bodo imeli za nekaj deset tisoč evrov škode, pravi, da vseh sodelavcev danes ne bo v službo, saj živijo tudi v okoliških hribih in dostop do službe, zaradi pretrganih poti, ne bo mogoč, nekateri sodelavci pa so doma utrpeli škodo in se bodo ukvarjali s sanacijo. "V izrednih razmerah lahko zaposleni koristijo dopust ali nadure ali pa so upravičeni do polovičnega dohodka. Tako smo to reševali v zadnji ujmi iz leta 2014," je še povedal Dolenc.

Številna podjetja, ki so jih prizadele poplave, sicer z današnjim dnem prilagajajo vnovičen zagon proizvodnje. Tab Mežica delavce poziva, naj ne hodijo na delo, družba Tesnila GK s Prevalj bo kolektivni dopust podaljšala do torka, v Gorenju in skupini Sij delavce pozivajo, naj sporočijo, ali lahko pridejo na delo, poroča STA.

Največ težav na Koroškem

Podjetje Tesnila GK s Prevalj bo zaradi izrednih razmer začetek proizvodnje po kolektivnem dopusti, ki je bil predviden za ponedeljek, zamika za en dan. V koroškem podjetju Cablex-M iz Mežice, ki se je znašlo v središču poplav, so kolektivni dopust zaradi alarmantnih razmer podaljšali do preklica. V podjetju TRO s Prevalj pa bodo do nadaljnjega obratovali v okrnjenem obsegu predvidoma v eni izmeni, če bodo razmere dopuščale, je poročal Koroški radio.

STA

V Gorenju je danes zagonski dan po kolektivnem dopustu, proizvodnjo začenja okoli 40 odstotkov delavcev. "V industrijskem parku Hisense Europe v Velenju ob tokratnih poplavah na srečo nismo imeli škode, zato v torek lahko začnemo z redno proizvodnjo," so navedli. Družba Lek začetek dela v obratu na Prevaljah zaradi izrednih razmer zamaknila vsaj za en dan, še poroča STA.

Čakajoč državno pomoč

Podjetja bodo za odpravo škode gotovo potrebovala tudi državno pomoč. Delodajalci, prizadeti v poplavah, ki bodo za to prejeli kakršno koli pomoč (bodisi od države ali od drugih pravnih ali fizičnih oseb), bodo morali zneske teh pomoči vključiti med prihodke in posledično tudi v svojo davčno osnovo za davek od dohodka pravnih oseb. Enako velja za denarna nadomestila, ki jih bo za odpravo posledic škode prejeli od zavarovalnic. "Razlog za to je, da se takšne pomoči po računovodskih standardih štejejo med prihodke, zakon o obdavčenju pa za njih ne predpisuje drugače obravnave. Posledično so takšne pomoči vključene v davčno osnovo in obdavčene," pravi Kranjec.

Glede plačil solidarnostne pomoči delavcem velja, da gre s strani delavcev za dohodek v zvezi z zaposlitvijo, posledično pa so takšna izplačila za delodajalca davčno priznan odhodek. Prav tako bodo davčno priznana vsa druga izplačila neposredno delavcem, ter tudi bonitete, od katerih bo delodajalec obračunal davke ali prispevke. Vendar pa ima podjetje nato možnost, da za takšne donacije uveljavlja olajšavo.

Pomoč zaposlenim?

Nekatera podjetja se bodo odločila tudi finančno pomagati zaposlenim, ki so v poplavah izgubili znaten del premoženja. Po zakonu o dohodnini se sicer enkratna solidarnostna pomoč do višine, ki jo določi vlada, ne šteje v davčno osnovo. Ta meja je trenutno 2000 evrov, pred letom 2023 je bila nižja. Niti zakon, niti uredba ne govorita o tem, ali se meja 2000 EUR šteje na posamično izplačilo, na posameznega izplačevalca ali na posamezen škodni dogodek, za katerega je pomoč izplačana.

"Vendar po vsebini menim, da se meja nanaša na posamezen dogodek, ki je bil povod za izplačilo solidarnostne pomoči," pojasnjuje Kranjec.

Prav tako pa se v davčno osnovo prejemnika ne šteje enkratna solidarnostna pomoč, ki bi jo izplačal sindikat, vendar pa mora biti način izplačila določen s strani reprezentativnega sindikata na ravni države in predpisan v ustreznem aktu tega sindikata.

*Dopolnjeno z dodatnimi informacijami in izjavami po celotni novici.