Cvar, OZS: Mala podjetja in obrtniki v poplavah utrpela 250 milijonsko škodo

"Večina industrijskih con v Prevaljah, Mežici in v Črni, leži ob reki Meži, zato je odstotek podjetij, ki so utrpela škodo, tako visok," je za STA povedal Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). V območni zbornici OZS Ravne na Koroškem so poplave po prvih ocenah prizadele od 40 do 50 odstotkov malih podjetij, še dodaja.

Prve ocene OZS kažejo, da so mala podjetja in obrtniki v katastrofalnih poplavah utrpela za 250 milijonov evrov škode. "Končna ocena škode pa bo še precej višja," je še poudaril prvi mož OZS. Škoda namreč ne nastaja le na gospodarskih objektih in poslovalnicah, temveč tudi na infrastrukturi. Brez dostopa do podjetij pa je njihovo poslovanje nemogoče, je pojasnil.

Premier Robert Golob je včeraj ocenil, da je škode za najmanj pol milijarde evrov, vendar ob tem dodal, da bo za pravo oceno potrebno počakati, da se razmere umirijo in da voda odteče. "Lahko da bo števila precej višja," je povedal na Pop TV.

Škoda bo tudi posredna, saj so številna mala podjetja dobavitelji velikih podjetij, ki so utrpela škodo v ujmah ali bo njihova proizvodnja stala, je opozoril Cvar.

Že včeraj smo pisali o odzivu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), kjer opozarjajo, da so prve ocene gospodarske škode nekaterih članov srhljive. "Praktično iz vseh najbolj prizadetih regij so nam kolegi poročali, da skoraj ni poslovnega obrata, ki ne bi utrpel škode," so se odzvali na GZS.

Kot smo pisali že v soboto, je voda v Občini Ljubno ob Savinji popolnoma uničila tamkajšnjo industrijsko cono. Neuradno naj bi težave imeli tudi v KLS Ljubno, ki velja za specialista za zobate vence. Po naših neuradnih informacijah naj bi na Koroškem bila po neuradnih informacijah med bolj prizadetimi podjetji tudi Sij na Ravnah in Tovarna akumulatorskih baterij (TAB) v Mežici. Informacije še preverjamo.

V savinjski regiji naj bi poplave po neuradnih informacijah prizadele podjetja Podkrižnik, Kovinoplastiko Benda in Cinkarno Celje v Mozirju. Že v petek smo poročali, da je družba BSH Hišni aparati Nazarje zaradi poplave ustavila proizvodnjo. V podjetju je namreč poldrugi meter vode, v naslednjih dneh bodo ugotavljali škodo, je za STA včeraj povedal direktor družbe Boštjan Gorjup.

V ponedeljek sestanek ministra in gospodarstvenikov

Za ponedeljek je na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport sklican operativni sestanek s predstavniki gospodarstva, na katerem bo govora o oceni škode in ukrepanju ob poplavah. Izvedeli smo še, da se bodo direktorji in predsedniki uprav številnih podjetij v prihajajočih tednih srečali tako z župani poplavljenih občin kot tudi s predstavniki vlade. Cilj - hitra sanacija in pomoč. 

Predlogi OZS in GZS: Izredni dopust in subvencije čakanju na delo

Ukrepe za pomoč gospodarstvu bodo predlagali tako v OZS kot GZS. Cvar napoveduje, da bodo med drugim predlagali, da zaposleni v podjetjih, ki ne poslujejo zaradi poplav, prejmejo izredne dopuste, "da bodo lahko pomagali tam, kjer je v tem hipu najbolj potrebno, torej doma in pri zagotavljanju osebne varnosti," je še poudaril Cvar.

Kot smo že včeraj pisali, so na GZS predstavnike gospodarskega ministrstva že opozorili, da bodo podjetja potrebovala konkretno pomoč pri sanaciji posledic. Ob tem so predvsem izpostavili ukrepi subvencioniranja čakanju na delu za podjetja, ki bodo za dlje časa prisiljena zapreti proizvodnjo.

GZS je preko ministrstva za gospodarstvo vključena v republiški krizni štab. Ob tem so še sporočili, da prizadeta podjetja v tem trenutku potrebujejo predvsem pomoč gradbenih strojev pri odstranjevanju posledic poplav, v nadaljevanju pa bodo potrebovala tudi pomoč pri popravilu elektro instalacij, strojev, sušenju skladišč, proizvodnih in pisarniških prostorov.

Gradbena mehanizacija prerazporejena

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek se je danes sestala s predstavniki družb Dars, SŽ – infrastruktura, DRI – družba za razvoj infrastrukture ter Direkcije RS za infrastrukturo. Na sestanku so preučili možnosti za čimprejšnjo zagotovitev pomoči in vzpostavitev prevoznosti infrastrukturnih objektov na območjih, ki jih je prizadela katastrofalna povodenj.

Med drugim so se dogovorili, da bodo vse nenujne investicije na cestah in železnici ustavljene, da bo gradbena operativa na voljo za sanacijo škode, in da bo vsa gradbena mehanizacija prerazporejena na območja, ki jih je prizadela naravna nesreča.