Naravne nesreče v regiji: Škoda gre v milijarde, preventiva se splača

Poplave, potresi, požari … Narava kaže zobe in zdi se, da je vsako leto bolj neusmiljena. Slovenija je bila v začetku avgusta pod vodo, škoda zaradi katastrofalnih poplav je ocenjena na skoraj pet milijard evrov. Pred tremi leti se je stresel Zagreb, kjer je potres povzročil za več kot 11 milijard evrov škode.

Katere naravne nesreče so zaznamovale preteklo desetletje v regiji Adria in kolikšno škodo so povzročile ter kako so vplivale na gospodarstvo?

Katastrofalne poplave in plazovi v začetku avgusta letos so v Sloveniji po zadnjih ocenah vlade povzročili za 4,7 milijarde evrov škode. Pod vodo niso bili le domovi, ampak tudi številna podjetja. Nekatera so morala zapreti svoja vrata za več tednov. Posledice poplavljenih tovarn je zlasti v avtomobilski industriji mogoče čutiti tudi onkraj Alp. Proizvodnja zobatih obročev, ki se je ustavila v podjetju KLS Ljubno, je namreč povzročila zastoj proizvodnje avtomobilov v Volkswagnovi tovarni na Portugalskem. Podjetje KLS Ljubno ima po lastnih ocenah približno 20-odstotni svetovni tržni delež, v Evropi pa pokriva več kot 80 odstotkov potreb avtomobilske industrije. Zaradi poplav imajo več kot 100 milijonov evrov škode. 

Ministrstvo za gospodarstvo še zbira podatke o škodi, ki so jo poplave povzročile slovenskemu gospodarstvu.  

Znane so prve ocene za ureditev poplavljenih območij, za katero bo v prihodnjih petih letih treba odšteti do sedem milijard evrov, je v začetku septembra dejal premier Robert Golob.  

S posledicami naravnih nesreč pa se spopada celotna regija. Kje so te povzročile največ škode? 

V Zagrebu ocena škode in obnova netransparentni  

Zagreb je leta 2020 prizadejal močan potres, ki je po prvih ocenah povzročil za 11,5 milijarde evrov škode. Profesor z zagrebške ekonomske fakultete Vladimir Čavrak je kritičen do hrvaške vlade, ker ni objavila uradne ocene škode. Omenjenih 11,5 milijarde evrov je ocena Svetovne banke, na podlagi katere je hrvaška vlada zaprosila za dodelitev solidarnostne pomoči iz skladov EU. 

HINA/Damir Senčar

Potres se je zgodil zjutraj marca leta 2020 in velja za najmočnejšega v Zagrebu po letu 1880. Potres in številni popotresni sunki so povzročili veliko škodo v zgodovinskem središču mesta. Več kot 1.900 stavb je bilo tako poškodovanih, da so postale neprimerne za bivanje. Potres so čutili tudi v Sloveniji. Ena oseba je umrla, 27 drugih je bilo ranjenih. Reševanje se je zapletlo tudi zaradi razsajanja epidemije covida 19. Takrat pa so veljali tudi ukrepi za preprečevanje stikov.  

"Pomanjkanje natančnejše ocene resno ovira oblikovanje programov in projektov za odpravo gospodarskih posledic potresa," je že v članku Makroekonomski vidiki obnove, neposredna in posredna škoda v časopisu Zagrebške perspektive opozarjal Čavrak. "Po treh letih nimamo novih javno objavljenih podatkov o škodi zaradi potresa," je povedal za Bloomberg Businessweek Adria.  

Tudi stroški obnove niso javno objavljeni, ker ta še traja, pravi profesor Čavrak. "To področje je precej netransparentno, ker vlada ne objavlja podatkov." Čavrak obnovo po potresu v Zagrebu ocenjuje kot "neuspešno, netransparentno in nesistematično". 

 

 

"Učinka obnove na hrvaško gospodarstvo zaradi tega ni mogoče oceniti. Ampak dejstvo je, da hrvaška vlada za to ni nikoli naredila kakršnega koli smiselnega načrta. Zato je razumljivo, da ni vidnih rezultatov," pravi Čavrak. "Hrvaška vlada se je omejila le na pridobivanje pomoči EU in porabo tega denarja brez smiselnega načrta," je kritičen. 

Devet mesecev po uničujočem potresu je okolico Zagreba stresel še močnejši potresni sunek, ki pa je najbolj prizadel bližnji kraj Petrinja. Potres je 29. decembra 2020 porušil polovico stavb v mestu, umrlo je sedem ljudi. Poškodovane so bile tudi stavbe v okoliških krajih, škoda pa je bila leto dni po potresu ocenjena na 5,5 milijarde evrov. 

Preventiva je cenovno ugodnejša 

Razmerje med vložkom denarja v preventivne ukrepe in škodo zaradi nesreč je v Sloveniji ocenjeno med pet in sedem, ocenjuje Blaž Komac iz Geografskega inštituta Antona Melika pri  Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). To v praksi pomeni, da se na primer z izdelavo občinskega prostorskega načrta, ki stane 100 tisoč evrov za naselje na poplavno varnem območju, izognemo večmilijonski škodi, ki nastane, če poplava prizadene to naselje ali njegov del, pravi Komac. Podobno velja za prilagoditve, kot so višje gradnje, bivalni deli v nadstropju, morda celo hiše na stebrih, ki so ob začetku gradnje poceni, če to primerjamo z dolgoročno škodo.  

Posebno težavni so po Komačevih besedah nasipi vzdolž večjih rek, ki so povečali občutek varnosti in spodbudili ter omogočili poselitev na nekdaj poplavnih območjih, kjer bi se reka ob poplavi razlila brez posebno velike škode. Ob preboju nasipa se voda ne more vrniti v strugo in teče po naseljih vzdolž nasipa. 

Odziv sil za zaščito in reševanje je bil sploh v prvi fazi ustrezen, zlasti gasilcev, ki so zaradi vnaprejšnje pripravljenosti takoj lotili reševanja, dodaja. 

"Vprašanje je, kako bo v poznejših tednih in mesecih, ko se bomo začeli ukvarjati z odpravljanjem posledic in obnovo. Kot so nekateri že omenili, bo izziv urediti razmerja med urejanjem prostora [iskanje novih lokacij za nove stavbe ali celo naselja] in varstvom pred naravnimi [in drugimi] nesrečami, ki pomeni prostorske omejitve – te pa so ponekod tako velike, da skoraj onemogočajo normalno življenje, če bi jih upoštevali v celoti," pravi Komac.  

Srbija: Poplave povzročijo manj škode kot potresi? 

Srbijo so leta 2014 prizadele obsežne poplave, ki so povzročile 33 smrtnih žrtev, 1,6 milijona ljudi je bilo ogroženih, 32 tisoč evakuiranih, ocenjena škoda pa je bila 1,7 milijarde evrov. Najbolj prizadet je bil Obrenovac. 

Posledice poplav je analiziral Danko Brčerević iz srbskega fiskalnega sveta. Brčerević poudarja, da je treba ocene premoženjske škode ločiti od vpliva poplave na dohodek in proizvodnjo. Poplavljena hiša na primer pomeni veliko škodo na lastnini, a ima zelo majhen vpliv na dohodek in bruto domači proizvod (BDP). Nekoliko drugačen primer je poplava poljedelskih površin, ki ima razmeroma majhen vpliv na lastnino, a razmeroma velik vpliv na proizvodnjo, ker je uničen celoten sezonski pridelek, pojasnjuje Brčerević v članku Vpliv poplav in sanacije škode na lastnino, BDP in fiskalni deficit. 

Brčerević še ocenjuje, da je bil vpliv poplav na rast BDP v Srbiji majhen, okoli pol odstotne točke, pri čemer opozarja, da aktivnosti za sanacijo posledic poplav pozitivno vplivajo na višino BDP.  

"Mednarodne izkušnje dokazujejo, da sta škoda na lastnini in padec proizvodnje zaradi poplav občutno manjša v primerjavi z drugimi elementarnimi nesrečami, kot je potres," piše ekonomist Danko Brčerević. Poplave namreč pustijo manj trajne posledice na premoženju in jih je lažje odpraviti.  

Poplave uničujoče tudi v BiH in Severni Makedoniji 

Leta 2014 so poplave prizadele tudi dele Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Skupaj je bilo po ocenah zaradi povodnji takrat uničenih približno 100 tisoč domov. V BiH so bregove prestopile reke Bosna, Drina, Sana, Sava in Vrbac. V poplavah je umrlo 20 ljudi, več deset tisoč pa jih je moralo zapustiti domove, škode naj bi bilo za okoli dve milijardi evrov. Na Hrvaškem sta v poplavah umrli dve osebi, poplavljenih je bilo 4.300 hiš in 8.500 hektarjev obdelovalnih površin. Poplavljala je predvsem reka Sava. 

Severno Makedonijo, ki jo je daleč največja naravna nesreča prizadela leta 1963 v času nekdanje Jugoslavije, ko je Skopje skoraj povsem uničil potres, so v zadnjem desetletju prav tako najbolj prizadele poplave, in sicer poleti leta 2016, ko je bilo prav tako najbolj prizadeto Skopje. Neurje je terjalo 22 smrtnih žrtev, več kot 100 ljudi je bilo poškodovanih in več kot tisoč evakuiranih. Po ocenah je bilo prizadetih več kot 1.500 gospodinjstev.  

Navedene škode so zgolj ocene na podlagi dostopnih virov in podatkov. Dejanska škoda se lahko razlikuje glede na različne dejavnike, kot so natančnost ocen, obseg katastrofe in odziv nanjo.