Han napovedal zagotavljane likvidnosti in subvencioniranje čakanja na delo

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han se je danes sestal s predstavniki zbornic: obrtno, gospodarsko, trgovinsko, turistično in drugimi, pa tudi gospodarstveniki, s katerimi je govoril o nujnih ukrepih za pomoč gospodarstvu. Po sestanku je napovedal, da bo vlada gospodarstvu na pomoč priskočila s subvencijami in posojili, prav tako bo delodajalcem na voljo ukrep čakanja na delo. »Cilj je, da čim hitreje vzpostavimo gospodarstvo na prizadetih območjih,« je poudaril minister.

Trenutno sta najpomembnejša cilja ohranitev delovnih mest in ukrepi za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Kot je poudaril minister Han: "Ukrepi bodo šli predvsem v smeri ohranjanja zaposlitev preko mehanizma čakanja na delo. Ukrep, ki je ta hip zelo pomemben za gospodarstvo, je zagotavljanje likvidnosti. Dogovorili smo se tudi to, na kakšen način ga lahko izpeljemo. Prav tako smo se pogovarjali, na kakšen način bi lahko sofinancirali in subvencionirali gospodarstvo. Te ukrepe bo morala potrditi Vlada RS nato pa jih bomo takoj posredovali v obravnavo v Državni zbor. V tem trenutku točno vemo, kaj bomo v vsaki fazi naredili," njegovo izjavo na svojih spletnih straneh povzema pristojno ministrstvo. Ob tem je napovedal, da ko bosta ta dva najpomembnejša ukrepa realizirana, bodo sledili še naslednji ukrepi. 

Z ministrom je danes govoril tudi direktor BSH Hišni aparat Nazarje in član OZS Boštjan Gorjup, ki je povedal, da so se dogovorili, da bo vlada omogočila subvencioniranje čakanja na delo. Gorjup je v imenu gospodarstva glede ukrepov povedal: "Danes smo dobili obljubljeno tisto, po kar smo resnično prišli," in dodal "zavedamo se, da vse ne bo šlo čez noč, želimo pa si čim prej vzpostaviti poslovanje, da bodo ljudje dobivali plače."

Tako naj bi v tistih podjetij, v katerih je škoda največja, bilo subvencioniranje 100-odstotno, v tistih, ki so vezane na ta podjetja, pa 80-odstotno. Poleg tega naj bi podjetjem pomagali z likvidnostnimi posojili SID banke in podjetniškega sklada. Dogovorili so se tudi za sofinanciranje nakupa nove opreme, poroča STA.

OZS: Prizadetih okoli 3500 podjetij, škoda tudi v turizmu

Večja podjetja na najbolj poplavljenih območjih imajo za več deset milijonov evrov škode. Nekatera so v celoti pod vodo, izgubila so zaloge, uničena je proizvodnja, stroji, pretrgane so dobavne verige, pa tudi prevoznih poti ni.

Obrtna zbornica Slovenije poroča, da je stanje najhujše v Ravnah na Koroškem, Črni na Koroškem, Slovenj Gradcu, Kamniku, Mozirju, Celju, Laškem, Škofji Loki, kjer je prizadetih približno 3000 do 3500 majhnih in srednje velikih podjetij.

Na Gospodarski zbornici Slovenije so že konec tedna opozorili, da bodo podjetja potrebovala konkretno pomoč pri sanaciji posledic. Ob tem so navedli ukrepe subvencioniranja čakanju na delu za podjetja, ki bodo za dlje časa prisiljena zapreti proizvodnjo. Na Obrtno-podjetniški zbornici bodo med drugim predlagali, da zaposleni v podjetjih, ki zaradi poplav ne poslujejo, prejmejo izredne dopuste, "da bodo lahko pomagali tam, kjer je v tem hipu najbolj potrebno, torej doma in pri zagotavljanju osebne varnosti". 

Trgovinska zbornica Slovenije poroča, da so zaradi različnih razlogov (poplavljenost trgovinskih objektov, skladišč, poplava cest in onemogočena logistika, izpadi električne energije in nezmožnost prihoda zaposlenih na delo) izven obratovanja 4 večji trgovski objekti, 60 srednjih objektov in 90 manjših objektov. Škodo na objektih še ocenjujejo, bo pa ta zajemala tudi uničeno blago, ki ne bo več primerno za prodajo.

Turistično gostinska zbornica Slovenije še ni uspela pridobiti grobe ocene škode, poudarjajo pa, da se v turistično zelo intenzivnem delu države izgublja najboljši del sezone. Ocenjujejo, da bo poslovna škoda izjemna, saj slovenski turizem avgusta praviloma ustvari približno 500 milijonov evrov prihodkov.

Von der Leynova na poti v Slovenijo, na pomoč tudi Nato

Poplavljena območja bo v sredo obiskala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba. Predsednico bo med obiskom prizadetih območij spremljal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, navaja Slovenska tiskovna agencija. Naša država je namreč prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite (ERCC) zaprosila za pomoč v mehanizaciji za odstranjevanje naplavin in zagotavljanja prevoznosti cest. Za pomoč pri odpravi posledic ujme pa je poleg tega zaprosila tudi članice zveze Nato, in sicer prek mehanizma za odzivanje na naravne in druge nesreče (EADRCC). V zvezi s tem je premier danes po telefonu že govoril z generalnim sekretarjem zavezništva Jensom Stoltenbergom.

Pomoč pri odpravljanju posledic naravne katastrofe brez primere je Sloveniji doslej ponudilo že kar nekaj držav. Med drugim Hrvaška, Madžarska, Avstrija, Italija, Nemčija, Črna gora, Srbija, Grčija, Kosovo, Bosna in Hercegovina ter ZDA. Hrvaška se je že ob koncu tedna odzvala z napotitvijo sedmih vojakov in vojaškega transportnega helikopterja, ki je po poročanju Televizije Slovenija včeraj pomagal sanirati poškodovani protipoplavni nasip na reki Muri.

Solidarnost so prek družbenih omrežij med drugim izrazili tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

 

Mednarodna pomoč se bo stekala v Rečico ob Savinij

Minister za obrambo Marjan Šarec je ob današnjem obisku Gornjega Gradu in Solčave povedal, da bo center za zbiranje mednarodne pomoči, ki so jo Sloveniji ponudile številne omenjene države, nastanjen v Rečici ob Savinji. Pomoč je že na poti in prihaja v našo državo, je za STA povedal pristojni minister in dodal, da bodo prve mednarodne ekipe na delu že jutri.

"Po prošnji Slovenije za pomoč v okviru mehanizma EU za civilno zaščito so takoj začele prihajati ponudbe težkih bagrov in inženirskih ekip v pomoč slovenskim kolegom pri odzivu na poplave," je na družbenem omrežju X zapisal evropski komisar Lenarčič.

Povedal je, da je pomoč iz Nemčije in Francije že na poti. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo sledilo še več ponudb za pomoč. Celotno evropsko skupnost civilne zaščite je še nagovoril k izdaji pomoči naši državi.

Francija tako na prošnjo za pomoč Sloveniji pošilja dva bagra z inženirskimi enotami, Nemčija pa dva montažna mostova, dva bagra in ustrezno osebje, navaja STA.

 

 

*Dopolnjeno z novimi informacijami po celotni novici.