Če smo pred dvema letoma praktično v živo spremljali eksplozijo spletnega prodajnega kanala, smo zdaj priča postopni vrnitvi v stanje pred pandemijo. Vodilni globalni igralci s področja spletne trgovine so v zadnjih tednih drug za drugim predstavili poslovne rezultate zadnjega četrtletja, ki so bili pod pričakovanji. To se je odrazilo tudi na borzi. Vrednost delnic podjetja Shopify, ki zagotavlja platformo za upravljanje spletnih trgovin, je letos upadla za 77 odstotkov, trgovca Wayfair za 76 odstotkov, spletne tržnice Etsy za 63 odstotkov in portala eBay za 35 odstotkov. Napovedi vseh naštetih in vodilnega Amazona, katerega delnica se je letos pocenila za 34 odstotkov, za prihodnost niso nič bolj obetavne. Tudi vodilni ponudnik plačil PayPal, katerega delnica je letos upadla za 63 odstotkov, je zaradi padca opustil ambiciozne medkoronske napovedi o 750 milijonih uporabnikov do leta 2025.
Kako so postopno pokoronsko prebujanje potrošnikov čutili slovenski spletni trgovci?
Nekateri slovenski trgovci uspešno proti trendom
Splošna rast poslovanja pri slovenskem trgovcu s športno prehrano oziroma dopolnili Golden Tree, ki upravlja s spletno stranjo Popolnapostava.com, se nadaljuje, pravi Tilen Horvat, vodja marketinga. Padec prodaje je zaznati zgolj pri nekaterih izdelkih, ki so na trgu že dlje časa, dodaja. Finančni podatki kažejo, da so lani ustvarili 13,77 milijona evrov čistih prihodkov, kar je 2,1-krat več kot leto prej, in 911 tisoč evrov čistega dobička, kar je 2,6-krat več kot leto prej.
Tudi pri še večjem regionalnem igralcu Megasplet, ki upravlja kar 30 različnih trgovin v 14 državah, po besedah direktorja Luke Ropotarja prodaja ni drastično upadla – predvsem kot posledica širitve na druge trge v času pandemije. Stabilizacijo oziroma korekcijo trga so sicer pričakovali, nanjo pa so se prilagodili z optimizacijo določenih procesov in prilagoditvijo poslovne strategije. Megasplet je sicer leta 2021 v Sloveniji presegel 30 milijonov evrov prihodkov, leto prej pa 25,6 milijona evrov in zadnjih nekaj let vztrajno raste.
Črni labod? Da, a začasno
Prepričanja nekaterih – prvi finančnik PayPala John Rainey je denimo izjavil, da "dogodki tipa črni labod (ki so izjemno redki in jih je težko napovedi ter imajo nesorazmerno močan učinek, op. a.) radi pripeljejo do stalnih sprememb v potrošniškem vedenju" – so se očitno izkazala za neupravičena. Obstaja namreč razlika med spremembo vedenja, ki jo potrošniki izkažejo postopoma in relativno prostovoljno, in spremembo, ki jim je vsiljena zaradi zunanjih okoliščin, na katere nimajo nobenega vpliva.
Soobstoj starih in novih navad za svetlo prihodnost?
"Potrošniki so se med pandemijo predobro spoznali s prednostmi spletnega nakupovanja, da bi se kadar koli lahko vrnili v čas prej," je prepričan Horvat. Verjame tudi, da so mlade generacije odrasle s spletnim nakupovanjem, ki je za njih tako normalno kot obisk mesarja za naše starše. Ropotar verjame v družabno razsežnost fizičnega nakupovanja, zaradi česar se bo njegova privlačnost spet povečala, a se strinja, da ima spletna trgovina zaradi mnogih prednosti (vse hitrejši dostavni časi, načini plačila, politike vračila) in vse večjo stopnjo zaupanja s strani potrošnikov svetlo prihodnost.
Oba sogovornika omenjata izrazit razcvet spletne trgovine v Slovniji – mnogi naši kupci so namreč med pandemijo opravili svoj prvi spletni nakup. V tej luči je bila Slovenija bržkone podrazvita, posebej v primerjavi s trgi, kot je npr. britanski. Prav to je gotovo eden od razlogov, da močnega padca spletne prodaje pri nas (zaenkrat) ni občutiti oziroma ga morda sploh ne bo. Ropotar navaja, da je obdobje zaznamovala ustanovitev mnogih novih spletnih trgovcev, posebej v specifičnih panogah, denimo v prehrani ali gradbenem materialu. Pri obstoječih trgovcih smo bili zaradi eksplozije priča boju na področju ponudbe, nakupne in ponakupne izkušnje – torej kakovosti.
Verižna reakcija
Spletna trgovina seveda ne deluje v vakuumu. Padec prihodkov svetovnih gigantov in posledična pocenitev njihovih delnic sta namreč zamajala zaupanje vlagateljev. Klarna, vodilni ponudnik obročnega plačevanja, je najavil odpuščanje desetih odstotkov delovne sile. K temu sta pripomogla tudi vse višja inflacija in strah pred prihajajočimi dvigi obrestnih mer, kar povečuje jakost govoric o prihajajoči recesiji. Ob vsem skupaj seveda ne gre pozabiti, da na stari celini divja vojna, ki ne vliva zaupanja v izboljšanje izzivov, ki jih prinašajo dobavne verige in dostopnost dobrin, in v pocenitev življenskih stroškov – prej obratno.
Ropotar priznava, da bodo imeli našteti izzivi vpliv na kupno moč in vedenje potrošnikov, a ostaja optimističen. Tudi Horvat z nami deli veder pogled, da bodo to "temno" obdobje posvetili gradnji procesov, s katerimi bodo povečevali rast spletne prodaje. Pozitivne učinke pričakuje tudi iz naslova novih izdelkov, ki so jih razvijali v zadnjih mesecih.