Fiskalni svet kritičen do Golobove fiskalne politike

Izdatki sektorja država so bili lani občutno višji od trenutnih ocen o najvišji dovoljeni ravni, v najnovejši oceni skladnosti izvršenih proračunov ugotavlja fiskalni svet. Ta je sicer nižja od zgornje meje zadnjega veljavnega večletnega okvira, sprejetega septembra lani, ki pa ga je fiskalni svet že takrat ocenil kot previsokega. Z obstoječimi pravili je bilo lani skladno le znižanje deleža bruto javnega dolga v bruto domačemu produktu (BDP) na 69,9 odstotka, predvsem zaradi inflacijskega povečanja nominalnega BDP-ja.

Zaradi tega, ugotavljajo na fiskalnem svetu, je bila fiskalna politika v minulem letu naravnana ekspanzivno, kar v zelo ugodnih cikličnih razmerah ni bilo ustrezno. Neustrezno ekspanzivno naravnanost fiskalne politike v lanskem letu potrjujejo indikativne kvantitativne ocene, po katerih lani ni bila spoštovana večina fiskalnih pravil.

Večje investicije, a le na račun domačih sredstev

"Na izdatkovni strani je k ekspanzivni fiskalni politiki prispevala predvsem nadaljnja krepitev investicijske aktivnosti, financirana izključno z domačimi sredstvi. Okrepila se je tudi rast domače tekoče porabe sektorja država, ki bi morala biti vsaj v delu, ki se ni nanašal na blaženje posledic visoke inflacije, glede na ostala javnofinančna gibanja nižja," so v zvezi s tem zapisali.

Okrevanje gospodarske aktivnosti po epidemiji se je lani nadaljevalo z nekoliko upočasnjeno dinamiko, inflacija pa se je zaradi vztrajanja zunanjih in domačih dejavnikov okrepila na najvišjo raven po letu 2000.

Tudi lani je h gospodarski rasti ključno prispevala zasebna potrošnja. Med ključnimi dejavnik so bile gradbene investicije, tako zaradi razmer na nepremičninskem trgu kot zaradi okrepljene investicijske aktivnosti države. Po trenutnih ocenah fiskalnega sveta je proizvodna vrzel lani dosegla ciklični vrh. Gospodarsko okrevanje po epidemiji je bilo v Sloveniji sicer med najhitrejšimi v državah Evropske unije (EU), raven gospodarske aktivnosti pa je v povprečju lanskega leta za 9,1 odstotka presegla raven iz leta 2019.

Zaradi manjšega obsega koronskih izdatkov se je primanjkljaj zmanjšal, a se je brez upoštevanja učinka interventnih ukrepov povečal predvsem zaradi največjega medletnega znižanja deleža prihodkov v BDP, odkar so razpoložljivi podatki.

Fiskalni svet ugotavlja, da se je bilo znižanje deleža predvsem posledica padca socialnih prispevkov ob nižji rasti mase plač po izteku koronskih dodatkov, kar je poleg sprememb zakonodaje vplivalo tudi na padec deleža dohodnine.

Javna poraba se temu ni ustrezno prilagodila, saj se je rast izdatkov brez učinka interventnih ukrepov še okrepila, in sicer na 9,8 odstotka. S tem je ta presegla oceno tako trenutne kot srednjeročne rasti potencialnega proizvoda. Skupni primanjkljaj je bil lani sicer nižji od evropskega povprečja, a je bilo poslabšanje glede na predkrizno leto 2019 večje.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar