Top 5 novic za začetek dneva: Se nad trgi zbirajo temni oblaki?

Dobro jutro.

Skrbi zaradi dolgoročnih obveznic in razprodaje delnic proizvajalcev čipov so potisnile delniške trge navzdol, kar nakazuje, da se ta teden vse bolj vrti okoli naraščajoče zaskrbljenosti zaradi inflacije in ameriškega javnega dolga. Indeks polprevodniških podjetij Philadelphia Semiconductor Index je zdrsnil za 5,5 odstotka, medtem ko je indeks Nasdaq 100 izgubil 1,7 odstotka.

V središču nenadne nervoze na trgih ostajajo ameriške državne obveznice z daljšo ročnostjo, piše Bloomberg. Vlagatelje skrbijo višja inflacija, zastoj pri reševanju razmer na Bližnjem vzhodu ter z dolgom podprt razcvet umetne inteligence.

"Kombinacija višjih stroškov energije in višjih dolgoročnih stroškov zadolževanja postaja vse bolj neprijetna," je za Bloomberg dejal Fawad Razaqzada iz družbe Forex.com. "Vlagatelji na delniških trgih so se na to končno začeli odzivati z nekoliko bolj obrambno držo."

Italijanski turizem piše rekordno poletje

Italija letos beleži eno najuspešnejših turističnih sezon doslej. V času ferragosta je zasedenost nastanitev presegla raven v Španiji in Franciji, poletna potrošnja za prehrano zunaj doma pa naj bi dosegla 38,2 milijarde evrov. Rast poganja predvsem mednarodno povpraševanje, vse pomembnejši pa postajajo tudi gorski kraji in manjše občine. Italijanski turistični razcvet je pomemben tudi za Slovenijo, saj Italija ostaja ena najpriljubljenejših destinacij slovenskih turistov, obenem pa velik konkurent pri privabljanju gostov iz tujine. Več lahko preberete na povezavi.

Avstrijski model upravljanja državnih nepremičnin precej učinkovitejši od slovenskega

Nepremičnine državnih organov so stare in drage. Slovenija je leta 2022 samo za najemnine državnih organov plačala več kot 26 milijonov evrov, pri čemer v to številko niso vključeni vsi organi, agencije, zavodi in občine. Gre za nepremičnine, stare v povprečju kar 48 let, v Ljubljani celo 53 let, kar pogosto pomeni, da so nepremičnine energetsko neučinkovite in drage za uporabo.

Kot ugotavljajo v Inštitutu Razvojnik, državno nepremičninsko premoženje upravlja kar 437 različnih upravljavcev, kar gotovo ni racionalno. V Avstriji je upravljanje centralizirano, za ta namen ustanovljena družba BIG upravlja 2.028 nepremičnin z 18 milijardami evrov vrednosti portfelja in letno investira približno milijardo evrov v novogradnje, sanacije in dekarbonizacijo.

Kot je v oddaji Start na televiziji Bloomberg Adria dejal vodja analitike v Inštitutu Razvojnik Benjamin Topolko, "mora država začeti upravljati premoženje, ni dovolj, da ga le ima". Dobra četrtina prostorov države je najeta. Nakup je smiseln, če država prostor rabi več kot 12 let, velja v povprečju. "Težava je, da celote ne vidi nihče," pravi Topolko, če je upravljavcev toliko, kot v Sloveniji, tudi znanje ni skoncentrirarno, zato ni sinergij. V Avstriji so z zakonom že na začetku stoletja prenesli večino nepremičnin na enega upravljavca, ki je v 100-odstotni lasti države. Ta obvladuje od šol, do sodišč, zaporov in drugih objektov. Lekcija je enostavna, Avstrijci se zavedajo, da ima nepremičnina svojo ceno, zato skozi svoj model upravljanja tudi uspešno optimizirajo ta del premoženja.

Ko milijarde niso dovolj: evropska obramba med pričakovanji in realnostjo

Evropske države za obrambo namenjajo rekordne zneske, vendar strokovnjaki opozarjajo, da denar sam po sebi ne bo zagotovil večje varnosti. Ključni izziv ostaja, kako obrambne izdatke pretvoriti v proizvodne zmogljivosti, inovacije in operativno pripravljene vojaške sile. Ob grožnjah Rusije, negotovosti glede prihodnje ameriške vojaške prisotnosti v Evropi in razdrobljeni evropski obrambni industriji se vse bolj postavlja vprašanje, ali bo EU uspela pravočasno uresničiti ambiciozne načrte o strateški avtonomiji. Podrobneje o temi pišemo na povezavi.

Višje obresti in večji primanjkljaji dražijo zadolževanje držav

Obvezniški trgi se letos soočajo z višjo volatilnostjo zaradi geopolitičnih napetosti, inflacijskih tveganj in negotovosti glede prihodnjih potez centralnih bank. Medtem ko so se stroški zadolževanja v ZDA, Nemčiji in drugih razvitih državah občutno zvišali, se vlagatelji sprašujejo tudi, kako bo na slovenske obveznice vplivala kombinacija višjih obrambnih izdatkov, napovedanih davčnih razbremenitev in rastočih javnofinančnih primanjkljajev pod novo vlado Janeza Janše.

Analitiki ocenjujejo, da bo gibanje donosnosti slovenskih obveznic še naprej v veliki meri odvisno od politike ECB, pomembno pa bo tudi, kako bodo trgi ocenili vzdržnost domače fiskalne politike. Celoten članek lahko preberete na povezavi.

Kupiti ali najeti stanovanje: katera odločitev je v resnici cenejša?

Nakup ali najem je ena najpogostejših finančnih dilem gospodinjstev in podjetij. Medtem ko nakup prinaša lastništvo in dolgoročno vrednost, najem omogoča večjo prilagodljivost ter nižje začetne stroške. Končna odločitev je odvisna od vrste premoženja, pričakovane uporabe, stroškov financiranja in osebnih finančnih ciljev. V času višjih obrestnih mer in negotovega gospodarskega okolja številni potrošniki ponovno tehtajo, ali se jim dolgoročno bolj izplača nakup ali pa je najem racionalnejša izbira. Celoten članek lahko preberete na povezavi.

P/E ne pove celotne zgodbe

Kazalnik P/E je med najbolj uporabljanimi merili vrednotenja delnic, vendar sam po sebi ne pokaže celotne slike. Analiza družb iz indeksa SBITOP kaže, da lahko velika količina neto denarnih sredstev pomembno vpliva na oceno, ali je delnica draga ali poceni. Največji vpliv neto denarja na vrednotenje je opazen pri Krki in Cinkarni Celje, medtem ko se Telekom Slovenije zaradi neto dolga po prilagoditvi uvršča med dražje družbe. Članek pojasnjuje, zakaj je pri ocenjevanju podjetij poleg dobička smiselno upoštevati tudi denarna sredstva in zadolženost. Več lahko preberete na povezavi.

 

Najbolj brane zgodbe:

1. Nov prehod v upokojitev: kdo bo odločal, kdaj je čas za konec dela?

2. Ali hrvaški skladi počasi izgubljajo zaupanje v slovenske delnice?

3. Slovenija vabi digitalne nomade, za druge tujce pa zaostruje pravila

4. AI brez zavor: Z Digitalno svilno potjo Xi Kitajsko spreminja v velesilo

5. Kdaj lahko podjetje od zaposlenega zahteva odškodnino – pravni nasvet

 

Kaj spremljamo danes:

• V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o inflaciji.
• Predsednica ECB Lagarde bo imela govor.
• Eurostat bo objavil podatke o inflaciji v evroobmočju.
• V ZDA bodo objavili podatke o zalogah surove nafte.
• Fed bo objavil zapisnik zadnje seje o denarni politiki.