"Poslovne modele bomo morali spremeniti in jih prilagoditi dekarbonizaciji," meni Iztok Seljak, generalni direktor Hidria Holding in koordinator projekta Misija GREMO, ki se osredotoča na zeleno mobilnost in digitalno preobrazbo avtomobilske industrije. Kot je povedal, imamo podjetja, ki imajo velike probleme z dekarbonizacijo, podjetja, ki še ne vedo, da imajo težave, in podjetja, ki so se temu že prilagodila.
Pandemija je bila dober primer, kako se lahko tako naše vsakdanje življenje kot tudi naše poslovno okolje hitro spremenita. O tem, kako preživeti krizo in se iz nje nekaj naučiti, so na mednarodni konferenci Iz kriznega menedžmenta v novi optimizem v organizaciji IEDC - Poslovne šole Bled in Bloomberg Adria govorili predstavniki podjetij, ki so v zadnjih letih kljub krizi ustvarili lepo rast prihodkov.
'Če ne želiš zaostajati, moraš biti pred vsemi'
"Dve leti nazaj sem menil, da je dolgoročna prihodnost nepredvidljiva, medtem ko je za tri mesece vnaprej lažje načrtovati. Danes menim ravno obratno," je poudaril Seljak. Kot je nadaljeval, danes namreč vemo, kateri trendi bodo pomembni čez deset let, težje pa napovemo, kaj bo v naslednjih mesecih. "Gre za novo normalnost. Edini način, da ne zaostajaš, je, da si pred vsemi," je dodal Seljak.
Po besedah Gordana Kolaka, izvršnega direktorja hrvaškega podjetja Končar Elektroindustrija, ki proizvaja električno opremo, transportna vozila, opremo za elektrarne in gospodinjske aparate, so obnovljivi viri ključni trend sedanjosti, ki pa so ga v podjetju predvideli že nekaj let nazaj in se mu poskušajo prilagoditi. "Razumeti moramo trende; ti nam kažejo, v katero smer moramo iti," je dejal Kolak.
Skupina Končar je sicer vodilna v regiji na področju elektroenergetike. Septembra 2020 so postavili največjo sončno elektrarno na Hrvaškem, lani pa so začeli graditi še večjo sončno eletrarno, ki naj bi jo končali do konca leta. "Naučiti se moramo, kako usmerjati in uravnavati celoten električni distribucijski sistem in kako ga digitalizirati. Tu vidimo priložnost, da vstopimo na trg, na katerem sicer nimamo izkušenj," je prepričan Kolak.
Imamo dovolj finančnih virov za zeleni prehod?
Po njegovih besedah je treba najprej pripraviti sistem, šele nato bodo električna vozila lahko postala nova normalnost. "Če želimo voziti električne avtomobile, potrebujemo sistem polnilnic. Temu je treba prilagoditi celoten električni sistem," je dejal Kolak, za to pa bo po njegovem mnenju potrebnih veliko investicij.
"Vprašati se moramo, ali imamo dovolj finančnih virov, da ustvarimo takšno okolje, v katerem bodo vsi električni avtomobili funkcionalni," se je spraševal. Kot pravi, so za takšne preskoke potrebne visoke investicije, "teh pa v Evropi po mojem mnenju trenutno nimamo".
Kot se je strinjal tudi Seljak, danes vemo, da bo število električnih avtomobilov naraslo in da bo postavitev omrežja ogromen posel. "To so poslovne priložnosti prihodnosti, ki jih moramo zaznati danes. Ne smemo čakati, da jih izkoristi nekdo drug," je poudaril Seljak. S tem se po njegovih besedah ukvarjajo tudi v projektu Misija GREMO, ki ga koordinira.
Evropa kot ena najbolj negotovih regij
Ob tem Klemen Šešok, ki skrbi, da je slovensko podjetje Iskra pripravljeno na trende v prihodnosti, opozarja, da ljudje res težko sprejmejo nekaj, kar je novo. "Če želimo razvoj, bodo morali ljudje spremeniti navade, a tega očitno ne želijo storiti," je poudaril Šešok.
Iskra se tako kot druga podjetja v panogi električnih komponent soočajo z upočasnitvijo povpraševanja. Med pandemijo so sicer v nasprotju z nekaterimi drugimi podjetji rasli in povečevali število zaposlenih. "Vodjem oddelkov sem govoril, da se trend rasti ne more vleči v neskončnost – in to se je tudi zgodilo. Takrat smo ogromno delali v smislu količine, zdaj pa moramo delati pametno," je dejal Šešok.
Hkrati je izpostavil, da je največji problem ravno razdrobljenost in neodločnost Evrope. "Kot gospodarstvo bi morali stopiti skupaj na evropski ravni, ker izgubljamo proti največjim konkurentom, kot so Združene države Amerike (ZDA) in Kitajska," je ocenil. Še ena od težav Evrope je starajoča se populacija, so se strinjali govorci. "Zdi se, da je Evropa najbolj negotova regija v svetovnem merilu," je prepričan Šešok.
Velika fluktuacija zaposlenih
Zaradi demografskih sprememb so na prvem mestu zaposleni, se strinjajo podjetniki. To še posebej velja za Bosno in Hercegovino (BiH), ki se sooča z begom mladih iz države. "Razlog za veliko neprespanih noči je velika fluktuacija zaposlenih, s katero se soočamo," je dejala Lidija Žigić, izvršna direktorica NLB Sarajevo. "Ljudje zapuščajo državo, zato je treba najprej investirati prav v ljudi, da ostanejo," je poudarila, k temu pa dodala, da so takoj za njimi stranke.
"Na začetku smo imeli veliko težav, opravili smo morati digitalno preobrazbo podjetja. To je bilo leta 2019. Potem je prišla pandemija. Takrat smo se odločili: zdaj ali nikoli," je opisala Žigić. Najprej so se morali sprijazniti z dejstvom, da je tradicionalno bančništvo preteklost. Kljub številnim preprekam jim je uspelo do neke mere digitalizirati poslovanje, čeprav v BiH digitalno podpisovanje še ni možno. "Z novim pristopom nam je uspelo celo povečati tržni delež," je svoje izkušnje iz pandemije opisala Žigić.
.webp){kind=icon}
