Evropa je na prelomnici, kar zadeva podnebje. Pot proti ogljični nevtralnosti je še vedno dolga, a postaja vse težja, saj države opozarjajo, da njihova gospodarstva ne morejo več prenesti naraščajočih stroškov izpolnjevanja podnebnih ciljev.
Voditelji EU se danes sestajajo v Bruslju, razdeljeni glede tega, kako hitro in kako daleč naj bi potekal zeleni prehod. Ključno sporno vprašanje je predlog Evropske komisije, da se do leta 2040 emisije zmanjšajo za 90 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Verjetno na vrhu ne bo dosežen dogovor o konkretnem cilju, temveč se bo razpravljalo o "pogojih, ki omogočajo izvajanje" in bi morali zaščititi podjetja in potrošnike pred višjimi stroški, ki bi lahko povzročili nezadovoljstvo volivcev.
"Na koncu gre za to, kako podnebni ukrepi vplivajo na gospodarstvo," pravi Huan Chang, analitik BloombergNEF. "Obstaja skrb, da bi stroški povezanih regulacij lahko dodatno pospešili inflacijo, ob visokih cenah energije, ki že ogrožajo konkurenčnost evropske industrije."
Bruselj se sooča z neprijetno resničnostjo: energetski prehod bi lahko ogrozil gospodarstvo. Medtem ko ZDA in Kitajska napredujeta zahvaljujoč cenejši energiji in močni državni podpori, evropska industrija zaostaja. Višji stroški v EU ogrožajo praznjenje industrijske baze v trenutku, ko Unija vodi svet po podnebnih ambicijah.
Kako EU načrtuje doseči podnevno nevtralnost. Foto: Bloomberg
Razpršeni pristop
Izziv bo najti skupni jezik med državami, ki razpolagajo z neenakimi energetskimi viri, bogastvom in industrijsko močjo. Vse bolj je očitno, da podnebje počasi izgublja na političnem prioritetnem seznamu, medtem ko se vlade obračajo k povečevanju vojaških proračunov in izogibanju trgovinskim spopadom.
Tudi če Unija ohrani svoj skupni podnebni cilj, si države članice želijo zagotovil, da bodo njihovi nacionalni interesi zaščiteni.
Višji uradniki EU, ki so govorili pod pogojem anonimnosti, so dejali, da so sklepi, pripravljeni pred vrhom, poskušali vzpostaviti občutljivo ravnotežje med ambicioznimi in bolj skeptičnimi državami, vendar opozarjajo, da se vse to lahko poruši, ko voditelji sedejo za mizo.
V središču podnebne politike EU je trg ogljika, prvi veliki sistem trgovanja z emisijami na svetu, ki postopoma zmanjšuje dovoljene količine izpustov toplogrednih plinov. Preostale dovolilnice naj bi izginile v naslednjih 15 letih, kar povzroča skrb, da industrija ne bo pripravljena.
Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, je že napovedala, da se bo borila za boljšo zaščito svoje šibkejše, energetsko intenzivne industrije. Kancler Friedrich Merz namerava pozvati k počasnejšemu zmanjševanju kvot v sistemu trgovanja z emisijami v prihodnjem desetletju, kar bi industriji dalo več časa za dekarbonizacijo, pri tem pa bi se cilji še vedno dosegli.
Ravnotežje med dekarbonizacijo in zaščito industrije
Nemška kemična podjetja, med njimi BASF SE in proizvajalec amonijaka SKW Stickstoffwerke Piesteritz GmbH, zahtevajo dodatne prilagoditve sistema trgovanja z emisijami, da se prepreči nenaden porast stroškov. Želijo si daljšega zadržanja pravice do brezplačnih emisijskih dovolilnic.
"Dekarbonizacija je nujna, a nikoli ne sme pomeniti deindustrijalizacije," je 22. oktobra dejal nemški finančni minister in koalicijski partner kanclerja Merza, Lars Klingbeil. "Dekarbonizacijo lahko dosežemo le, če imamo močno industrijo."
Nemčija je nakazala, da se bo borila za boljšo zaščito svoje šibke energetsko intenzivne industrije. Foto: Bloomberg
Tudi Francija zahteva dodatne zaščitne ukrepe za svojo industrijo, predvsem prek trgovinskih instrumentov. Pariz želi, da EU okrepi mehanizem obračunavanja ogljika na mejah in zaščiti evropske proizvajalce jekla pred zunanjo konkurenco, preden podprejo cilj zmanjšanja emisij do leta 2040. Finska in Švedska pozivata k reviziji pravil o gozdarstvu.
Stroški energije in računi
Po zadnjih uradnih podatkih, objavljenih decembra, je delež obnovljive energije v EU leta 2023 narasel na 24,5 odstotka, kar je trikrat več kot leta 2004.
Čeprav so veleprodajne cene energije po rekordnih ravneh iz leta 2022, po ruski invaziji na Ukrajino in zmanjšanju dobav plina v Evropo, upadle, so industrijski stroški še vedno znatno višji. Lani je bila cena električne energije v EU več kot dvakrat višja kot na Kitajskem in v ZDA, kažejo izračuni združenja BusinessEurope.
"Dobesedno se moramo držati robov njihovega plašča," meni David King, ustanovitelj in predsednik Climate Crisis Advisory Group, govoreč o potrebi, da Evropa ohrani korak s Kitajsko. "To je vprašanje ohranitve prihodnosti Evrope skupaj z ostalim svetom."
Srečanje bo pokazalo, ali lahko voditelji najdejo način, kako ublažiti stroške zelene tranzicije za podjetja in potrošnike, ne da bi pri tem oslabili podnebne ambicije.
Finska in Švedska pozivata na revizijo pravila o gozdarstvu. Foto: Bloomberg
Težji del šele prihaja
Naslednja faza zmanjševanja emisij bo bistveno zahtevnejša, saj uvajanje novih tehnologij, kot sta zajemanje in shranjevanje ogljika ali uporaba vodika, napreduje počasi in je tudi zelo drago.
"Najlažji koraki so že narejeni, ko gre za zmanjševanje emisij in prehod na čistejše vire energije," pravi Linda Kalcher, izvršna direktorica think tanka Strategic Perspective. "Evropski proizvajalci električne energije so se večinoma oddaljili od premoga in se vse bolj zanašajo na obnovljive vire. To pomeni, da bo v prihodnjih desetletjih treba uporabljati veliko bolj zapletene rešitve."
Novi sistem ETS2 bo drugi evropski tržni mehanizem za ogljik, ki bo uvedel ceno emisij iz stavb in cestnega prometa. Mnogi politiki se bojijo, da bi dodatni strošek na bencinskih črpalkah lahko obrnili prebivalce proti zeleni tranziciji, zato se pričakujejo spori med voditelji glede načrtovane uvedbe.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že prej ta teden obljubila prilagoditev sistema trgovanja z emisijami, da bi umirila zaskrbljenost držav članic, da bi rast cen ogljika lahko sprožila odpor javnosti, podoben protestom "rumenih jopičev" v Franciji leta 2018.
Predlagane spremembe, med katerimi so tudi strožji nadzori cen, bi lahko umirile del vlad, druge pa, ki jih vodita Poljska, Madžarska in Ciper, zahtevajo bolj drastične ukrepe, vključno z odlogom začetka izvajanja ETS2, ki je trenutno predviden za leto 2027.
Evropska centralna banka (ECB) ocenjuje, da bi ta sistem, če bi bil uveden v predvideni obliki, lahko leta 2027 povečal inflacijo v evroobmočju za kar 0,4 odstotne točke. Podobno oceno ima tudi ekonomistka Goldman Sachsa Katya Vashkinskaya, ki napoveduje rast za približno 0,2 odstotne točke, kar je sredina razpona, ki ga ocenjuje ECB.
Evropska unija bo težko izpolnila zastavljene podnebne cilje do leta 2030. Foto: Bloomberg
Evropa vse bolj osamljena
Evropski podnebni napori so vse pogosteje pod vprašajem. Drugi odhod Donalda Trumpa iz Pariškega sporazuma in prizadevanja njegove administracije za oslabitev globalne podnebne diplomacije, vključno z nedavnim blokiranjem uvedbe dajatve za emisije v pomorskem prometu v Mednarodni pomorski organizaciji, so podrli zaupanje v mednarodno sodelovanje.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi to lahko zapletlo pogajanja na konferenci COP30 o podnebju, ki bo prihodnji mesec v brazilskem Belemu, in nasprotnikom evropskih podnebnih politik ponudilo argumente za upočasnitev zmanjševanja emisij doma.
Vse težje globalno okolje
"Globalno okolje ni nikakor ugodno," pravi Jos Delbeke, profesor na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah in nekdanji visoki uradnik Evropske komisije za podnebna vprašanja. "Izgubljamo Združene države, ker Trump upočasnjuje vlaganja v obnovljive vire energije doma in zavira napredek na mednarodni ravni. Hkrati mora EU najti učinkovito strategijo, da se upre konkurenci iz Kitajske na področju čistih tehnologij."
Glavn kraj, kjer bo potekal summita COP30 - v Belemu. Foto: Bloomberg
Kaj sledi
Razprave na vrhu voditeljev EU so običajno rezervirane za najbolj sporna vprašanja, odločitve pa se sprejemajo soglasno, kar zahteva kompromise z vseh strani. Čeprav voditelji ne odobrijo zakonodajnih predlogov, prav oni določajo politično smer, ki ji nato sledijo ministri pri oblikovanju podnebne politike.
Politična izjava z vrha naj bi odprla pot ministrom za okolje, da se začnejo usklajevati o skupnem stališču glede podnebnega cilja za leto 2040. Potrditev cilja zmanjšanja emisij za 90 odstotkov bi zahtevala podporo kvalificirane večine, kar je nižji prag kot soglasje.
Kljub temu med diplomati še vedno obstajajo nesoglasja, ali je mogoče doseči dogovor na izrednem zasedanju Sveta za okolje v Bruslju 4. novembra. Države članice ostajajo razdeljene glede tega, kako in s kakšno hitrostjo naj bi se zeleni prehod izvedel v sektorjih, kot so kmetijstvo, promet in industrija.
.webp){kind=icon}
