.webp){kind=icon}
Globalno, evropsko in slovensko gospodarstvo se ohlajajo. Vse glavne mednarodne institucije so znižale napovedi gospodarske rasti, letos naj bi svetovno gospodarstvo zraslo le za tri odstotke. Rast gospodarstva v evrskem območju je bila v prvem letošnjem četrtletju le 0,2-odstotna, v Sloveniji 0,8-odstotna. Inflacija dosega rekordne ravni, med podjetji in gospodinjstvi pa se krepi pesimizem glede prihodnosti.
Ko dodamo še dražitve in težave pri dobavi energentov in surovin, pridemo do zahtevne situacije za slovenska podjetja, predvsem za podjetja v predelovalni industriji. Situacija namreč prinaša nova poslovna tveganja, ki jih je treba upoštevati in se nanje odzivati.
"Poleg stalno prisotnega kreditnega tveganja so nastala še valutna in regulatorna tveganja za vse tiste, ki poslujejo s kupci iz Rusije in Belorusije," so nam zaupali v Slovenski izvozni in razvojni banki (SID banka). Glavni izziv vidijo v tem, da "mnoga podjetja čaka digitalno-inovacijska in trajnostna preobrazba v nizko ogljično in krožno gospodarstvo ter hkraten pritisk na iskanje novih izvoznih trgov in prehod z ruskih fosilnih goriv na druge energente".
Preberi še
S katerimi tveganji se soočajo slovenska podjetja?
Inflacija, rast stroškov in zamude v dobavi so trenutno največja tveganja slovenskih podjetij. Recesije se ne bojijo preveč.
17.06.2022
Pozitivna plat situacije je, da so slovenska podjetja po oceni Banke Slovenije relativno nizko zadolžena in v dobri kondiciji. Podobno ugotavljajo tudi pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Bilance podjetij so najboljše v zgodovini, finančnega dolga je absolutno gledano malo. Razmerje med neto finančnih dolgom in EBITDA je pri 1,8. Likvidnost ostaja visoka," je za Bloomberg Adria povedal Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS. Tudi zaradi tega naj bi bila slovenska podjetja relativno odporna na ohlajanje gospodarske aktivnosti, ki se nam obeta.
Uradne recesije letos ne bo, začetek naslednjega leta bo težak
"Verjetnost recesije v letošnjem letu je majhna, saj gospodarsko krizo v aktualnem obdobju preprečuje ekspanzivna fiskalna politika. Tudi v primeru blage recesije bo realna rast slovenskega BDP v 2022 z visoko verjetnostjo znašala od tri do pet odstotkov. Večji izziv nas čaka v naslednjem letu," meni Ivanc. Gospodarsko rast naj bi gnala domača potrošnja, najbolj odporna na krizo pa so podjetja v panogah, kjer je povpraševanje neelastično.
Da bodo posledice aktualnega dogajanja začele postajati občutnejše ob koncu letošnjega leta, menijo tudi v zavarovalnici Coface, kjer podjetjem svetujejo, naj že danes zavarujejo svoje terjatve. "V lanskem letu je bila plačilna disciplina na splošno zelo dobra, v letošnjem letu pa se je trend začel obračati. Tveganje neplačil pri kupcih, kamor v glavnem izvažajo slovenska podjetja, se povišuje," ugotavljajo v zavarovalnici terjatev.
Plačilna nedisciplina bi lahko postala večja težava, če se bodo (tuja) podjetja zaradi ohlajanja gospodarstva in višjih stroškov začela soočati z likvidnostnimi problemi. "Priča smo upadu vrednosti finančnega premoženja in porastu obrestnih mer na nekaterih segmentih financiranja. Izvajajo pa se tudi pritiski na plače kot posledica inflacije," so stroškovne pritiske na podjetja komentirali v SID banki.
Energenti in surovine – nova rak rana slovenskega gospodarstva?
"Tveganja obstajajo tudi glede oskrbe s surovinami in višjih nabavnih cen," so nam še sporočili iz SID banke. "Na nabavnih trgih ne bo več referenca cena, temveč verjetno golo dejstvo, ali bodo nekatere dobrine sploh še na voljo, kar izpostavlja podjetja tveganju dobičkonosnosti." Tveganje je še posebej izrazito za slovensko gospodarstvo, ki je tretje najbolj industrializirano gospodarstvo v Evropski uniji.
Podobno tveganje zaznavajo tudi v GZS, predvsem na področju energentov. "Izziv morebitnega pomanjkanja zemeljskega plina bi lahko pomenil redukcije za industrijo. To je izziv za energetsko intenzivne dejavnosti, še posebno 20 večjih porabnikov zemeljskega plina iz sektorjev kovin, nekovin, kemične industrije, industrije papirja in gradbenega materiala," meni Ivanc.
Ključne so preventiva, prilagodljivost in agilnost
"Za slovenske družbe še naprej ostaja poudarjeno tveganje zagotavljanja vzdržne rasti produktivnosti, ustrezne strukture zaposlenih in možnosti obvladovanja naraščanja stroškov," menijo v SID banki. "Za podjetja v času negotovosti ostaja ključno preventivno delovanje, prilagajanje poslovnega modela in agilno upravljanje tveganj."
SID banka in zavarovalnica terjatev Coface sicer danes že beležita višje povpraševanje po svojih storitvah v primerjavi s preteklimi leti. "Največ povpraševanja se beleži na zavarovanju kreditov za obratna sredstva, predvsem za daljše ročnosti. Prav tako podjetja še vedno povprašujejo po zavarovanjih za posle v Rusiji in Belorusiji, vedno več pa tudi za posle v Ukrajini."
