.webp){kind=icon}
Svet Evropske unije (EU) je dokončno odobril direktivo o poročanju o trajnostnem razvoju podjetij (CSRD). Vlada Roberta Goloba in vlade ostalih držav članic EU bodo imele dobro leto dni časa, da vsebino direktive prenesejo v svojo nacionalno zakonodajo. Nekatera evropska podjetja bodo že z letom 2024 morala po novih pravilih objavljati podrobne informacije o trajnosti svojega poslovanja.
Odgovarjamo na tri ključna vprašanja, vezana na direktivo: Zakaj, kaj in kdo?
1. Zakaj se vpeljuje obvezno poročanje o trajnostnem razvoju podjetij?
Cilj direktive je poenotiti in izboljšati standarde nefinančnega poročanja o trajnosti delovanja podjetij, hkrati pa tudi razširiti nabor zavezancev. To naj bi povečalo njihovo odgovornost in preprečilo različne standarde trajnosti.
Preberi še
Obveznice ESG vse bolj priljubljene, toda regija Adria zaostaja
Slovenija je junija lani izdala prvo državno trajnostno obveznico v Srednji in Vzhodni Evropi. V načrtu ima novo izdajo.
24.10.2022
Deželan: Upoštevanje meril ESG se podjetjem izplača
Raziskave kažejo, da imajo podjetja, ki poslujejo in vlagajo skladno z merili ESG, boljše poslovne rezultate in nižje stroške zadolževanja.
22.08.2022
ESG se krepi, trendu sledijo tudi slovenski skladi
S slovenskimi upravljavci skladov smo se pogovarjali o merilih ESG, ki vlagateljem pomagajo usmerjati kapital v trajnostne naložbe.
24.08.2022
"Finančni trgi potrebujejo dostop do okoljskih, socialnih in upravljavskih informacij (ESG), ki so zanesljive, ustrezne in primerljive," so zapisali v Svetu EU, kjer so dodali, da bodo razkrite informacije koristile tako vlagateljem in potrošnikom kot tudi civilnodružbenim organizacijam in vladnim agencijam, ki bdijo nad trajnostjo poslovanja podjetij. "Podatki o okoljskem in družbenem odtisu bodo javno dostopni vsem, ki jih ta odtis zanima," je vsebino direktive komentiral Jozef Sikela, češki minister za industrijo in trgovino.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) zadržkov do nove direktive nimajo. "Večja transparentnost in sledljivost okoljskih podatkov je neizogibna na vseh ravneh. Poslovni partnerji želijo transparentne in verodostojne podatke od svojih dobaviteljev," je odločitev Sveta EU komentirala Antonija Božič Cera, svetovalka generalnega direktorja GZS. "Večja podjetja, ki so že zdaj zavezana k poročanju, intenzivno pripravljajo trajnostne strategije, da bodo obvladovala nove zahteve."
STA
2. Kaj se spreminja?
Direktiva uvaja podrobnejše zahteve glede poročanja in zagotavlja, da bodo podjetja enotno poročala o trajnostnih zadevah, poznanih kot ESG. Evropska komisija bo v ta namen sprejela enotne standarde poročanja.
Nova zakonodaja državam članicam nalaga, da vzpostavijo učinkovit sistem obveznih revizij poslovnih poročil in sankcij za kršitelje predpisov – tako podjetij kot revizorjev. Sankcije naj bi bile pripravljene v skladu z veljavno zakonodajo držav glede kršenja predpisov v zvezi s poslovanjem podjetij.
3. Kdo bodo zavezanci za poročanje?
Nova pravila poročanja o trajnosti poslovanja bodo veljala za vsa velika podjetja in za vsa podjetja, ki delujejo na reguliranih trgih, razen za mikro podjetja. Pravila bodo veljala tudi za podružnice zavezancev za poročanje. Podjetja, ki so že sedaj zavezana k poročanju, bodo novemu režimu podvržena za poslovno leto 2024. Za poslovno leto 2025 pa bodo morala prvič po novih standardih poročati velika podjetja, ki po trenutni zakonodaji niso zavezana k temu.
Za mala in srednja podjetja, ki delujejo na reguliranih trgih, bo poročanje do leta 2026 prostovoljno, nato pa obvezno.
Za neevropska podjetja velja zahteva po predložitvi trajnostnega poročila, in sicer za vsa podjetja, ki v EU ustvarijo neto promet v višini 150 milijonov evrov in imajo vsaj eno hčerinsko podjetje ali podružnico v EU, ki presega določene prage. Ta podjetja bodo zavezana k poročanju od poslovnega leta 2028 naprej.
