Trgovci zaradi nižanja marž težje dosegajo poslovne načrte

Po objavi primerjalnika cen košarice izdelkov, ki ga je uvedla vlada Roberta Goloba, je več pozornosti usmerjene k trgovcem. Ti se namreč na eni strani borijo z zahtevami dobaviteljev po višanju cen, na drugi strani pa s konkurenco tekmujejo za slovenske potrošnike, ki so zelo pozorni na popuste in akcije. Preverili smo, kako so trgovci zadovoljni s poslovanjem v letošnjem letu in kdo je lani zaslužil največ.

"Krizna reakcija se je že zgodila in strategije potrošnikov se že spreminjajo. V času epidemije je bila strategija majhno število velikih nakupov, sedaj pa potrošniki izvajajo manjše nakupe v več različnih trgovinah, kjer iščejo akcije in najcenejše izdelke. Spet so aktualne cenejše trgovine," nam je pred časom zaupal Zenel Batagelj, ustanovitelj in partner v podjetju Valicon, ki po enotni metodologiji raziskuje obnašanje potrošnikov od leta 2009.

To se pri nekaterih trgovci že pozna, saj denimo v Tušu že opažajo, da je poslovni rezultat ob polletju pod načrti. Na drugi strani je v Sparu poslovanje stabilno predvsem zaradi večjega obiska kupcev, saj so marže morali znižati. Trgovci se soočajo tudi z visokimi stroški energentov in mankom delovne sile.  

Trgovci blokirajo inflacijo?

Mnogi trgovci so sicer že pred uvedbo vladnega primerjalnika oglaševali, da so "blokirali" cene določenih izdelkov. Tako denimo v Sparu pod oznako "Trajno znižano" ponujajo več kot 1.500 izdelkov, pri katerih bo znižana cena ostala nespremenjena do začetka marca 2023. Prav tako ima več kot 1.200 izdelkov Sparovih blagovnih znamk enako ali nižjo ceno kot letošnjega januarja. Seznam izdelkov, cen katerih niso spreminjali, so objavili tudi v francoskem E.Leclercu.

Spar: Nižje marže in večji obisk kupcev

"Čeprav smo bili zaradi cenovnih pritiskov prisiljeni znižati marže, je naše poslovanje zaradi racionalizacij in višjega prometa po zaslugi večjega obiska kupcev glede na lansko leto stabilno," ocenjujejo v Sparu. Trenutno jim največji izziv predstavlja visoka inflacija, ki je povezana predvsem s podražitvami goriva, energije in hrane.

"Inflacijo interno blažimo s pomočjo optimizacij v poslovanju, obenem pa racionalno razporejamo naše stroške in izvajamo druge preudarne ukrepe," pravijo v podjetju nizozemskih korenin. Tako so elektriko za letošnje leto zakupili že v lanskem letu, poleg tega pa so na strehi distribucijskega centra postavili sončno elektrarno, s katero bodo proizvedli približno 16 odstotkov zelene električne energije.

lastni arhiv

 

Tuš: Poslovni rezultat ob polletju nižji od načrtovanega

"V prvi polovici letošnjega leta je bil promet skladen s pričakovanji, stroški pa so bili višji zaradi dražjih energentov in višanja nabavnih cen," pojasnjujejo v slovenskem trgovcu Tuš, ki je po lanskih prihodkih na četrtem mestu med trgovci. To je vplivalo tudi na poslovni rezultat, ki je bil nižji od načrtovanega. 

"Največja tveganja so povezana z visokimi cenami energentov, ki v naši panogi predstavljajo zelo visok delež v strukturi stroškov," opozarjajo v Tušu, kjer so za lastne vire začeli postavljati tudi sončne elektrarne, kjer je to mogoče. "Izziv predstavlja tudi upravljanje nabavnih kanalov, torej dogovori z dobavitelji glede povišanja cen. V celotni nabavni verigi se višajo stroški, kupcem pa želimo ponuditi čim bolj konkurenčne cene izdelkov ob nemoteni oskrbi," pojasnjujejo v Tušu.

Kot pravijo, se z zaostrenimi razmerami na trgu soočajo že vse od pomladi in podobne razmere pričakujejo še nekaj časa. "Tudi v času recesije bomo ob vzdržnem poslovanju skrbeli za čim bolj konkurenčne cene in dobro založene police," so jasni v Tušu. Poleg tega se spopadajo s pomanjkanjem kadra na trgu dela, plač pa zaenkrat še niso dvigovali.

Hofer: Soočamo se z visokimi dvigi nabavnih cen

Kot so sporočili iz nemškega trgovca Hofer, o letošnjem poslovanju ne morejo govoriti, ker je to poslovna skrivnost. "Na področju zagotavljanja ustreznih prodajnih cen se trenutno soočamo z visokimi dvigi nabavnih cen," tako kot drugi trgovci opažajo tudi v Hoferju. Pri tem si prizadevajo za poslovno vzdržnost dobaviteljev na eni strani in za nizke cene za kupce na drugi strani.  

K temu dodajajo, da manevrskega prostora za dodatno znižanje ni, saj že trenutno številne izdelke prodajajo celo z negativno kalkulacijo. "Če bodo stroški proizvodnje in transporta narasli, se lahko cene celo povišajo, saj moramo kot odgovoren partner dobaviteljem seveda priti naproti. Pri oblikovanju cen je namreč potrebna odgovornost do vseh deležnikov v celotni dobavni verigi," so jasni v Hoferju.

lastni arhiv

 

Hofer je lani dosegel skoraj 600 milijonov evrov prihodkov, kar ga uvršča na tretje mesto med trgovci, ob tem pa dosegel najvišji izid pred davki, obrestmi in amortizacijo, in sicer 137 milijon evrov.

Lidl: Na izzive zadnjih mesecev uspešno odgovarjamo

Tudi iz Lidla nam poslovnih rezultatov zaradi konkurenčne občutljivosti niso želeli posredovati. "Tudi letos nam zaupa vse več kupcev. Zaradi dodelanih procesov in optimiziranih logističnih poti, predvsem pa zaradi močne povezanosti z dobavitelji, na izzive zadnjih mesecev uspešno odgovarjamo," pravijo v Lidlu.

Zaposlenim v prodaji in skladišču so v povprečju plače dvignili za osem odstotkov, za prodajalce in skladiščnike ter viličariste pa so kot polni delovni čas uvedli 36-urni delovnik. "S septembrom pa smo za vse zaposlene določili nov znesek povračila za prehrano med delom, in sicer najvišji še neobdavčljiv znesek 7,96 evra na dan dela," so sporočili iz podjetja.

lastni arhiv

 

Mercator: Cen ne moremo znižati

Kot pravijo v našem največjem trgovcu po prihodkih, je trg trgovine z živili v Sloveniji izrazito konkurenčen. "Večja odstopanja v maloprodajnih cenah kupec 'kaznuje' s tem, da ne izbira teh izdelkov," opažajo v Mercatorju. Hkrati opozarjajo, da povprečen kupec na mesec obišče pet različnih trgovcev in da torej zelo dobro pozna cene pri različnih trgovcih.

"Bistveno znižanje maloprodajnih cen ni mogoče, saj se dnevno srečujemo z veliko zahtevki dobaviteljev po zviševanju cen," pojasnjujejo v Mercatorju. Že v začetku marca so dobili opozorila, da morajo pristajati na zvišanje cen, saj so v nasprotnem dobavitelji napovedovali manko blaga. "Danes je to že realnost, saj se soočamo z zahtevami po visokih dvigih cen, v nasprotnem pa dobavitelji napovejo ustavitev dobave blaga," opozarjajo v Mercatorju.

Ker je družba z 20. aprilom umaknila delnice iz trgovanja na borznem trgu, o poslovanju v prvem polletju niso hoteli govoriti. Skupina Mercator je v letu 2021 ustvarila 2,2 milijarde evrov prihodkov, kar je 1,6 odstotka več kot v letu 2020.

Neto finančni dolg so zmanjšali za 24 milijonov evrov, izgubo pa na 2,15 milijona, medtem ko je leto prej skupina dosegla 156,71 milijona evrov čiste izgube. Mercator je konec aprila 2021 refinanciral del svojih dolgov in postal del skupine Fortenova, s čemer je bil končan dolgotrajen proces lastniške konsolidacije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar