Brezplačni bančni računi: le prek NLB 12-milijonski udarec za proračun

Predlog zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, ki bi uvedel brezplačni paket osnovnih plačilnih storitev za stranke z rednimi prejemki, odpira za banke neprijetno vprašanje: kolikšen del prihodkov jim danes prinašajo storitve, ki so za uporabnike vse manj izbira in vse bolj nuja.

Plačilni račun je pogoj za prejem plače, pokojnine, socialnih transferjev in štipendij. Kljub temu večina Slovencev za osnovne bančne storitve plačuje mesečna nadomestila, medtem ko tuje digitalne banke, kot sta Revolut in N26, že nekaj let ponujajo brezplačne plačilne račune. Predlog zakona, ki ga je spisala koalicija mandatarja Janeza Janše, bi ta pritisk prenesel tudi na domače banke.

Najbolj konkreten finančni učinek je zapisan kar v predlogu zakona. Ob upoštevanju 25-odstotnega lastništva države v NLB predlagatelj ocenjuje, da bi se zaradi manjših prihodkov iz opravnin, povezanih z nadomestili za vodenje plačilnega računa, letni priliv državnega proračuna iz dividend zmanjšal za 12 milijonov evrov. Ocena temelji na letnem poročilu NLB za leto 2025.

Če je 12 milijonov evrov učinek na državo kot 25-odstotno lastnico, bi bil celoten učinek na dividende NLB skoraj 50 milijonov evrov. Predlog sicer tega ne razčlenjuje podrobneje, zato ni jasno, ali ocena temelji na polnem prenosu manjših prihodkov v nižje dividende ali na dodatnih predpostavkah.

Po oceni Vladana Pavlovića iz Ilirike oziroma Ipopeme bi bil neposredni učinek predloga zakona na NLB razmeroma omejen. "Vpliv na NLB bi bil okoli pet do sedem milijonov evrov letno na ravni prihodkov iz nadomestil in provizij, ki jih banka ustvari v Sloveniji. Ta številka je zanemarljiva glede na skupne prihodke iz tega segmenta," pravi Pavlović.

Kot dodaja, bi si banke sicer zagotovo želele, da takšnega zakona ne bi bilo, vendar jih po njegovi oceni ne bi posebej ogrozil. Pri tem opozarja tudi na hrvaški primer. "Ocena Hrvaškega združenja bank je, da je bilo na Hrvaškem zaradi zakona izgubljenih okoli 100 milijonov evrov, kar je verjetno pretirana številka. Pri Zagrebački banki denimo v dosedanjem delu leta 2026 sploh ni prišlo do padca neto prihodkov iz nadomestil," pravi Pavlović.

 

Opravnine sicer niso obrobni prihodki

Podatki NLB kažejo, da opravnine za banko niso postranska postavka. NLB Skupina je v prvem četrtletju 2026 ustvarila 71,2 milijona evrov čistih neobrestnih prihodkov, od tega 86,6 milijona evrov čistih opravnin. Čiste opravnine so bile medletno višje za osem odstotkov, predvsem zaradi višjih opravnin iz investicijskih skladov, bančnega zavarovalništva in storitev, povezanih z računi.

Na ravni same NLB v Sloveniji so čisti neobrestni prihodki v prvem četrtletju znašali 36,6 milijona evrov, od tega čiste opravnine 36 milijonov evrov. V segmentu poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji so se čiste opravnine povečale za štiri odstotke, predvsem zaradi storitev, povezanih z vodenjem računov.

Tudi za celoten bančni sistem so opravnine pomemben vir prihodkov. Po podatkih Banke Slovenije so banke v prvih petih mesecih letos ustvarile 442,6 milijona evrov neobrestnih prihodkov, od tega 197,4 milijona evrov neto opravnin. Te so ustvarile približno petino bruto dohodka bančnega sistema. Povedano drugače: brezplačni računi bi posegli v enega izmed glavnih stabilnih virov prihodkov bank.

Banke učinka na prihodke ne razkrivajo

Banke, ki smo jih vprašali za oceno finančnih učinkov, konkretnih številk večinoma niso navedle. Najpogostejši odgovor je, da je predlog še v javni obravnavi in da končna ureditev še ni znana.

Najbolj konkreten odgovor so pripravili v Združenju bank Slovenije, ki predloga, pričakovano, ne podpira. Po njihovem mnenju bi obvezno zagotavljanje brezplačnih storitev zvišalo operativne stroške domačih bank in zmanjšalo njihovo konkurenčnost v primerjavi s tekmeci iz držav z ugodnejšim regulativnim okoljem. Opozarjajo tudi, da bi se višji stroški lahko prelili v dražja posojila in druge storitve.

V Sparkasse ocenjujejo, da bi imela ureditev določen vpliv na prihodke bank, a konkretnejših ocen še nimajo. V OTP banki podpirajo dostopnost osnovnih bančnih storitev, vendar opozarjajo, da morajo biti rešitve sistemsko vzdržne. V Addiko Bank pravijo, da zaradi predlagane zakonodaje trenutno ne načrtujejo sprememb cen storitev. UniCredit navaja, da bi bile ocene v tej fazi prezgodnje in špekulativne.

Bolj neposredni so v Delavski hranilnici, kjer priznavajo, da bi brezplačni paket vplival na prihodke hranilnice. Opozarjajo tudi, da lahko obvezno zagotavljanje brezplačnih storitev vpliva na oblikovanje cen drugih finančnih produktov in storitev. Podobno opozarja BKS Bank, ki predloga načelno ne podpira in pravi, da odpira vprašanja glede svobodne gospodarske pobude in ustavnopravnega okvira.

Osnovni račun ostaja redkost

Banke in Združenje bank Slovenije poudarjajo, da v Sloveniji že obstaja osnovni plačilni račun. Ta je namenjen predvsem finančni vključenosti oseb, ki nimajo odprtega transakcijskega računa ali sodijo med ranljive skupine. A podatki kažejo, da v praksi ni postal množična rešitev. Po podatkih AJPES je bilo konec minulega leta v slovenskih bankah odprtih le 2.940 osnovnih plačilnih računov.

Predlog zakona zato ne uvaja le popravka obstoječega instituta, ampak širši poseg: brezplačni paket bi pripadel vsem, ki na račun prejemajo redne prejemke, torej tudi zaposlenim, upokojencem, prejemnikom nadomestil in štipendistom. Paket bi vključeval brezplačno odprtje, vodenje in zaprtje računa, debetno kartico, spletno in mobilno bančništvo, neomejeno število prilivov, dvige in pologe pri lastni banki, najmanj pet dvigov na bankomatih drugih bank ter plačevanje z debetno kartico na prodajnih mestih. Za upokojence in ranljive skupine bi bil paket še širši.