Da bi opozorili na globalno epidemijo debelosti in njen vpliv na zdravje posameznika in družbe, 4. marca obeležujemo svetovni dan debelosti.
Debelost je globalni javnozdravstveni izziv, ki se je v zadnjih desetletjih močno povečal. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je imelo leta 2022 več kot 2,5 milijarde odraslih prekomerno telesno težo, kar 890 milijonov se jih je borilo z debelostjo.
Še bolj skrb vzbujajoči so podatki za otroke in mladostnike, kjer je debelost ravno tako vse pogostejša težava. Leta 2022 je bilo približno 37 milijonov otrok, mlajših od pet let, predebelih, medtem ko je imelo več kot 390 milijonov otrok in mladostnikov, starih od 5 do 19 let, prekomerno telesno težo, 160 milijonov se jih je spopadalo z debelostjo.
Preberi še

Ali debelost znižuje produktivnost pri delu?
Debelost se je v razvitem svetu povzpela na prvo mesto vzrokov umrljivosti.
29.09.2024

Kmalu novo učinkovito zdravilo za hujšanje?
Farmacevtsko podjetje Viking Therapeutics je predstavilo obetavne rezultate zdravila za hujšanje. Delnica poletela za 80 odstotkov.
27.02.2024

Komu bodo zdravila za hujšanje odgriznila dobičke
Nakupne navade uporabnikov zdravil za hujšanje so drugačne od splošne populacije. Ti kupujejo manj. Manj pa je tudi težav pri diabetikih, kar opažajo ponudniki dializ.
24.10.2023

Poglobljeno: So farmacevti v debelosti končno odkrili sveti gral
Pripravili smo pregled proizvajalcev zdravil za hujšanje in kronologijo razvoja le-teh. Poiskali smo največje igralce na trgu in tiste, ki lovijo zaostanek.
02.08.2023

'Zdravilo' za pomoč pri hujšanju, ki so ga Hrvati iskali pri nas
Zdravilo Ozempic, ki ga uporabljajo sladkorni bolniki, se uporablja tudi za zdravljenje debelosti. Zato zanj velja veliko zanimanje.
16.05.2023
Globalna epidemija debelosti
Debelost je najpogostejša v državah z visoko stopnjo urbanizacije in spreminjajočimi se življenjskimi slogi, ki vključujejo manj telesne aktivnosti in uživanje hrane z visokim deležem maščob, sladkorjev in predelanih živil. Debelost je tako že dolgo velika javnozdravstvena težava v ZDA, z visoko stopnjo debelosti se soočajo tudi v nekaterih delih Latinske Amerike, zlasti v Mehiki in Braziliji, vse večji izziv pa je debelost tudi med Evropejci.
EHIS
Po podatkih Eurostata za leto 2022 se je v EU delež ljudi, starih 16 let ali več, s prekomerno telesno težo gibal med 31,3 odstotka v Italiji in 56,7 odstotki v Latviji za ženske ter med 51,5 odstotki v Franciji in 69,4 odstotka na Hrvaškem, Malti in Slovaškem za moške. Sodeč po zadnjih podatkih, je očitna tudi razlika med spoloma, EU ima namreč višji odstotek predebelih moških kot žensk.
Ko govorimo o debelosti, Slovenci nismo izjema, saj tudi pri nas debelost prestavlja resen javnozdravstveni izziv. Skoraj 60 odstotkov odraslih Slovencev je pretežkih. Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ima namreč približno 39 odstotkov odraslih Slovencev prekomerno telesno težo (indeks telesne mase med 25 in 29,9), medtem ko 20 odstotkov odraslih trpi zaradi debelosti (ITM 30 ali več). Delež je sicer višji med moškimi in pri osebah z nižjo izobrazbo oziroma nižjim socialno-ekonomskim statusom.
Z injekcijami nad kilograme
V boju proti debelosti med hitrim življenjskim tempom iščemo tudi hitre in učinkovite rešitve. Nekaterim se zdi, da smo jih našli z zdravili, kot sta denimo Ozempic in Wegovy, ki se sicer primarno uporabljata za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, v zadnjih letih pa sta zaslovela predvsem kot "čudežno zdravilo" za hitro izgubo teže.

Ozempic, ki se aplicira kot subkutana injekcija, običajno enkrat tedensko, je kljub številnim neželenim stranskim učinkom postal zelo priljubljen med hollywoodskimi zvezdniki, njegovo "učinkovitost" pa smo očitno prepoznali tudi Slovenci. Proizvajalec, družba Novo Nordisk, je namreč že v letih 2023 in 2024 poročala o motnji preskrbe. Zdravstvene delavce so javno obvestili, da se bo proizvodnja še naprej povečevala, hkrati pa so posvarili, da "kakršna koli druga uporaba zdravila, vključno z uporabo za obvladovanje telesne mase, predstavlja uporabo izven odobrene indikacije in ogroža dostopnost zdravila Ozempic za bolnike, za katere je zdravilo indicirano."
Analitiki napovedujejo, da bi lahko skupna prodaja zdravil za hujšanje, kot sta Ozempic in Wegovy, v naslednjem desetletju dosegla 100 milijard dolarjev, kar kaže na velik potencial rasti tega segmenta.
"Poudariti je treba, da ne gre za čudežna zdravila, temveč za kronično terapijo za ustrezno izbrane in vodene bolnike z debelostjo, zato mora predpis zdravila in obravnava bolnika, za katerega je indicirano zdravljenje z agonistom GLP-1, potekati pod nadzorom zdravnika," opozarjajo na NIJZ in dodajajo, da so pri bolnikih nujne tudi spremembe življenjskega sloga in predvsem skrb za ohranjanje ter krepitev mišične mase.
Prihaja čudežna tableta?
Vse kaže, da bomo v želji po izgubi teže, namesto čudežne injekcije lahko kmalu posegli po čudežni tableti. Ena izmed največjih globalnih farmacevtskih podjetij Eli Lilly and Company je razvila orforglipron, zdravilo, ki predstavlja obetavno peroralno alternativo obstoječim injekcijskim GLP-1 agonistom za zdravljenje debelosti in sladkorne bolezni tipa 2.
Depositphotos
Podjetje je napovedalo 27 milijard dolarjev vredno naložbo v ameriške proizvodne obrate, kar naj bi podprlo proizvodnjo zdravil, povečanje proizvodnje pa je del strategije za izkoriščanje potenciala orforgliprona, ki je v kliničnih študijah že pokazal obetavne rezultate pri zmanjševanju telesne teže. Kot poroča Reuters, analitiki ocenjujejo, da bi lahko orforglipron dosegel letne prodaje v višini več milijard dolarjev, kar dodatno potrjuje pomembnost te naložbe.
Po uspešnih rezultatih v fazi 2 kliničnih študij, kjer je orforglipron dosegel do 14,7-odstotno zmanjšanje telesne teže v 36 tednih zdravljenja, je podjetje začelo s fazo 3. Te študije bodo ocenile učinkovitost in varnost orforgliprona pri večjem številu udeležencev v različnih populacijah. Pri proizvajalcu Eli Lilly pričakujejo, da bo orforglipron prejel odobritev s strani ameriške Uprave za hrano in zdravila (FDA) najkasneje do začetka leta 2026.
Z ukrepi nad "debelilno okolje"
Tudi poročilo Svetovne zveze za debelost iz leta 2023 navaja, da je debelost dolgotrajna in težko rešljiva globalna težava, ki bo po predvidevanjih do leta 2035 prizadela skoraj četrtino ljudi starejših od pet let. Debelost pa ima poleg resne grožnje za zdravje tudi velik vpliv na delovno produktivnost, javno zdravstveno blagajno in s tem na celotno gospodarstvo. Kot smo že poročali, po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) države članice organizacije za zdravljenje prekomerne telesne teže in z njo povezanih bolezni letno porabijo skupaj približno 311 milijard dolarjev.
Kaj storiti in kje začeti? NIJZ priporoča, da se z različnimi strategijami borimo proti t.i. debelilnemu okolju, torej okolju, ki spodbuja nezdravo prehranjevanje in sedeč življenjski slog. Poleg telesne dejavnosti sem uvrščajo izbiro živil s primernejšo sestavo, ustrezno označevanje živil na embalaži, zaščito najmlajših pred neprimernimi komercialnimi sporočili, podporo dojenju, ustrezno šolsko prehrano in ozaveščanje na vseh stopnjah šolanja.