Dejan Turk: 6G bomo verjetno dočakali do leta 2030

Telekomunikacijski operater A1 je tretji največji mobilni operater v Sloveniji. Ima največje 5G-omrežje v Sloveniji ter je ponudnik internetnih in televizijskih storitev ter fiksne telefonije. A1 kot mobilni operater deluje četrt stoletja.

Od leta 2006 je v lasti avstrijske skupine A1 Telekom Austria, ki je prisotna v sedmih državah. Večinski lastnik skupine je América Móvil, ki jo obvladuje Carlos Slim, nekoč najbogatejši zemljan. Dejan Turk vodi A1 v Sloveniji in na Hrvaškem od junija 2024, pred tem je vodil družbo A1 v Srbiji, za svoje delo pa je prejel tudi številne menedžerske nagrade.

Telekomunikacijska podjetja so digitalizirana. Kakšna bo prihodnost? Kako se tehnologija razvija oziroma kaj bo po 5G?

Smo nekako v srcu digitalizacije in seveda je 5G naša sedanjost. Mislim, da bo tako še nekaj časa. Še vedno poteka intenziven razvoj te tehnologije. Slovenijo še vedno pokrivamo, povečujemo zmogljivosti in mislim, da bomo nekaj let živeli s 5G.

Prihaja pa že naslednja generacija, 6G. Trenutno na 5G prek našega omrežja na dan prenesemo približno tisoč terabajtov podatkov, kar je desetkrat več kot na primer pred desetimi leti. Po drugi strani pa vemo, da bo verjetno  tehnologija 5G prišla do svojih meja in tudi 6G ponekod znotraj našega sistema, predvsem pri naših lastnikih, že testiramo.

Februarja bo spet veliki kongres v Barceloni (Mobile World Congress oz. MWC, op. p.), kjer bomo tudi videli tehnologijo 6G, ki nam obljublja do 500-krat večje hitrosti. Jaz se še nisem imel priložnosti s tem igrati. Ampak z vsemi našimi investicijami poskušamo izpolniti potrebe ljudi in seveda bomo šli v korak s časom. Realno gledano, bomo 6G verjetno doživeli šele okoli leta 2029, 2030, ne prej.

Kako pa se telekomunikacijska podjetja spreminjajo s prihodom umetne inteligence?

Umetna inteligenca je zame osebno kot tudi za podjetja, ki jih vodim, zanimiva zgodba. Po ena strani velja, kar mislim, da je pred časom rekel Stephen Hawking, da ne ve, ali je umetna inteligenca najboljša stvar, ki se nam je zgodila ali najbolj kritična in najbolj grozna stvar. Če se igraš z njo, tako zasebno kot tudi v podjetju, mi uporabljamo nekaj orodij, je res fascinantna.

Uporabljamo na primer orodje, ki se imenuje WoShi, z njim delamo urnike zaposlenih. Tako balansiramo med njihovim zasebnim časom in našimi poslovnimi potrebami. Kar je seveda precej lažje kot včasih, ko smo to počeli v excelu. Potem imamo orodje SARA, ki ga uporabljamo za razvoj našega omrežja, predvsem za menedžiranje omrežja, kjer nam uspe bistveno bolj učinkovito zaznati potrebe po širitvi omrežja, tako fizično z novimi baznimi postajami kot z zmogljivostmi, po drugi strani pa uporabljamo to v času, ko je energetska učinkovitost pomembna, in poskušamo moč omrežja prilagajati potrebam uporabnikov. Tako na primer v nočnem času, ko je omrežje manj zasedeno, tudi zmanjšujemo uporabo električne energije na teh večinoma baznih postajah.

bloomberg adria TV

 

Kolikšen izziv so na drugi strani kibernetski napadi, kibernetska varnost?

To je drugi izziv, ki ga imamo in ki je za nas postal precej velik del poslovanja. Seveda smo v prvi fazi morali pred vdori zaščititi sami sebe, v drugi fazi pa gre za varnost naših strank. Naredili smo, mislim da leta 2023, raziskavo, kjer smo 300 odločevalcev, direktorjev podjetij v Sloveniji, vprašali  o njihovi zaščiti. In videli smo, da več kot 63 odstotkov podjetij nima ustrezne zaščite.

Pri tem, da se število napadov povečuje. Mislim, da smo samo v prvem polletju leta 2024 pri tem, kar beležimo znotraj naših sistemov in o čemer poročamo naprej, uspešno zavrnili več kot 1.500 napadov. Je pa veliko napadov, ki jih niti ne zaznamo niti ne vidimo in tem se intenzivno posvečamo. Zaščite so za vsako podjetje drugačne, odvisno od kompleksnosti sistema. Pri večjih podjetjih vidimo, da jim je to prišlo v zavest in v to investirajo, investicije pa so zanemarljivo majhne. Na primer naši produkti za zaščito stanejo med 15 in 20 evri na zaposlenega. Ob napadu pa je škoda lahko milijonska.

Manjša podjetja, ki mogoče nimajo IT-oddelkov, pa še ne razmišljajo tako. Mogoče še niso bila napadena, mislim pa, da morajo o tem pošteno razmisliti in se ustrezno zaščititi, ker bo napadov vse več, njihova kompleksnost pa postaja drugačna. To niso več neki vdori v sistem, ampak so v ozadju dobro organizirane skupine, ki proučijo podjetje, njegovo delovanje, odločevalske strukture v podjetju in potem na podlagi teh informacij targetirano napadejo najšibkejše točke.

V poslovni prodaji ponujamo tako imenovano etično hekiranje oziroma poskušamo simulirati napade, spoznati podjetje in potem na podlagi teh etičnih pregledov pripravimo priporočila za zaščito.

Področja, ki sva jih omenila, torej digitalizacija, umetna inteligenca, kibernetska varnost, zahtevajo vlaganja v razvoj. Kolikšen del dobička vlagate v razvoj?

To je težko določiti kot del dobička, ker so vlaganja večja od dobička. To je načeloma v naši industriji kar pogosto. Mi imamo konstantno okoli 250 milijonov evrov prihodkov in med 40 do 50 milijoni evrov vsako leto vložimo v naš razvoj oziroma v naše omrežje, tako mobilno kot fiksno, ki ga gradimo, v varnostne zaščite, serverje in tako naprej.

Katera področja zahtevajo največ vlaganj, je to mobilna telefonija, televizija, internet?

Za zdaj smo v Sloveniji še predvsem mobilni operater, imamo, na to smo najbolj ponosni, največje in najhitrejše 5G-omrežje, ker so bile investicije usmerjene v to. Smo pa v minulih letih začeli tudi graditi našo fiksno infrastrukturo. Naš cilj je v nekaj letih priti do 100 tisoč povezanih slovenskih gospodinjstev. Drugače sodelujemo z našo konkurenco v zakupu fiksne infrastrukture od njih. Tako da smo danes tako fiksni kot mobilni ponudnik.

Velika investicija, vse večja vsako leto, pa so vsebine. Če imate doma televizijo in naš Xplore TV, torej nekaj 100 programov ... vse te programe je treba plačati in stroški samih vsebin so tudi že kar precejšen del investicij v trg.

Razlike med trgi regije Adria

Prejeli ste menedžerske nagrade tako v Sloveniji kot tudi v Srbiji. Kakšna razlika je v poslovnem okolju? Kaj se lahko naučimo drug od drugega? Kakšne so razlike v vaši panogi?

Omenili ste Srbijo, zdaj nisem več tam, sem na Hrvaškem, trenutno vodim A1 Slovenija in A1 Hrvaška. Ampak verjetno sem v svoji 20-letni karieri v telekomunikacijah postal strokovnjak za območje Balkana. Človek bi rekel, da je zadeva zelo podobna, je pa tudi zelo različna. Predvsem sam razvoj tehnologije je drugačen. Recimo v Srbiji še nimamo 5G, ki ga imamo pri nas in na Hrvaškem že nekaj let. Pokritosti so zaradi konfiguracije terena zelo različne, v Sloveniji s 5G pokrivamo nekaj več kot 80 odstotkov ozemlja oziroma prebivalstva, ker imamo sorazmerno gorata območja, na Hrvaškem je ta odstotek nekoliko večji, tam so za pokrivanje bolj problematični otoki v poletnem času.

Predvsem pa je razlika v poslovni kulturi. Vsakdo, ki tudi zasebno obišče neko drugo državo, to zazna. In to se seveda kaže tudi pri poslovanju. Ne primer: skoraj za vsako poslovno pogodbo v Srbiji, pa kot opažam zdaj, deloma na Hrvaškem, je treba spoznati človeka na osebnem sestanku ali pa recimo v restavraciji na poslovni večerji, da se ti stiki nekoliko poglobijo.

Sicer pa imamo znotraj sistema A1 v vseh državah podjetja, ki intenzivno sodelujejo, predvsem poskušamo sodelovati pri storitvah in ponudbi, znižujemo stroške gostovanja. Srbija še vedno ni del Evropske unije. Ponujamo pakete, da lahko svoje storitve sorazmerno ugodno prenesete v drugo državo, tako imenovani roam like home (gostovanje kot doma, op. p.).

Predvsem pa gre za izmenjavo dobrih praks in kaj se lahko drug od drugega naučimo.

Kako se po vašem mnenju z leti spreminja vodenje podjetja?

Vsi menedžerji se srečujemo s temi izzivi, generacije se spreminjajo in seveda tudi komunikacija z ljudmi. Pričakovanja zaposlenih glede delovnih mest se spreminjajo, prav tako glede zaposlitve, odnosa med zasebnim in poslovnim življenjem. In seveda moramo delodajalci vse bolj gledati na to ravnotežje.

Podjetja so vse manj usmerjena v hierarhijo. Bolj moramo omogočati ugodno okolje in to je moj prvinski cilj in delo moje ožje ekipe. Medtem ko sem včasih dajal ideje, želel biti vključen v kreiranje idej in dajal navodila, kaj morajo ljudje delati, je danes odločilno, da ustvarjam okolje, kjer lahko ljudje prispevajo in potem žarijo in dajejo ideje, jaz pa dam neko vizijo, kam bi radi prišli.

Potem se poskušam čim manj vpletati v operativni posel. In to je z vodstvenega vidika včasih zelo težko sprejeti, torej da moraš pustiti zadeve, da tečejo, v dobri veri, da bodo šle v pravo smer, če si ustvaril neko okolje, neko kulturo, ki si prizadeva za skupni uspeh.

Kakšen je vaš pogled na zeleni prehod, kakor se ga lotevamo v Evropski uniji? Kako se ga lotevate telekomunikacijski operaterji?

Če se spomnite, smo se včasih imenovali Si.mobil in bili priznani kot najbolj zeleno podjetje v Sloveniji. Že preden je to postal razširjen trend, smo delali v tej smeri in danes smo sorazmerno dobro postavljeni tudi znotraj naše skupine. Imamo tranzicijski plan, da smo čim bolj zeleni, in v Sloveniji smo večinoma že izpolnili cilje, ki jih ima naša skupina postavljene do leta 2030, predvsem na področju energetske učinkovitosti, recikliranja, krožne ekonomije in pa gospodarstva.

Na žalost je Evropska unija ponekod šla predaleč, ponekod prehitro in je zato ta prehod v neki meri začel škoditi samim gospodarskim trendom. To vidimo na primeru Nemčije. In mislim, da je treba imeti cilj zelenega prehoda oziroma energetske učinkovitosti, ki je dolgoročen, po drugi strani pa tudi predvsem gospodarsko uspešen. Ker se moramo zavedati, da brez gospodarske uspešnosti ne bomo mogli investirati v vse sisteme prihodnosti, ki bi nas naredili bolj učinkovite in bolj zelene.

Kakšen je vaš moto v poslu in življenju? Nekoč sem prebral, da ste radi z jadrnico na lokacijah, kjer ni telefonskega signala?

Poskušam živeti po principu work hard, play hard (trdo delaj, uživaj življenje, op. p.). Kadar delam, dam stoodstotno od sebe, ko se odklopim in sem z družino, pa sem stoodstotno z njo in tako poskušam ohranjati to ravnotežje.

Zame je bilo vedno pomembno, da dam stranko na prvo mesto in da poskušam nekako povedati zaposlenim, da nas bo uporabnik, če bomo dobro poskrbeli zanj, nagradil z lojalnostjo in tako poskrbel tudi za naš poslovni uspeh.

Drugače pa poskušam biti toliko drzen, da postavljam trende in usmerjam podjetje v neko drznost, po drugi strani pa poskušam ostati toliko skromen, da tudi poslušam svoje ljudi, in seveda iz tega črpam veliko znanja in pa tega, kar bi morali početi.

Celoten intervju si lahko ogledate v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar