Za izboljšanje razmer za razvoj zagonskih podjetjih bi morali v Sloveniji spremeniti način obdavčitve pri nagrajevanju zaposlenih, menijo poznavalci in podjetniki. Slovenija je trenutno v zelo slabem položaju, saj ni konkurenčna, sploh zdaj, ko je boj za kadre na trgu dela zelo oster.
Nagrajevanje sodelavcev je prva težava, ki se pojavi pri začetku delovanja startupov, je povedal Martin Šifrer, ustanovitelj in direktor svetovalnega podjetja Protokorp. "Kako najti način, da bi ljudi, ki delajo za nižje plačilo, vključili v lastniško strukturo ali kako te drugače nagraditi. Razmere so v Sloveniji na tem področju zelo neugodne," je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal Šifrer.
Po njegovem mnenju se nagrajevanje z delniškimi opcijami zaradi neugodne davčne obravnave v Sloveniji uporablja bistveno manj, kot bi se lahko.
Preberi še
Bi vitka delniška družba prinesla preporod slovenskih startupov?
Zagonska podjetja v Sloveniji potrebujejo drugačno pravno ureditev.
12.02.2024
SpaceX Elona Muska ocenjen na 175 milijard dolarjev ali več
Pri SpaceX razmišljajo o prodaji notiranjih delnic podjetja, še vedno velja za startup.
07.12.2023
Matej Rus: Mladi vse bolj ambiciozni, kapital pa išče nove priložnosti
Govorili smo z Matejem Rusom iz mariborske Tovarne podjemov o razmerah v slovenskem startup okolju.
07.12.2023
Slovensko startup okolje. Kaj pričakujejo vlagatelji, kje je Hrvaška v prednosti?
Slovenska vlada sliši pripombe vlagateljev, je v Trbovljah na slovenskem VC forumu povedal državni sekretar Matevž Frangež.
05.12.2023
Biotehnološki startup Geneplanet zbral 20 milijonov evrov naložb
V financiranju serije B je investicije vodil bolgarski sklad BlackPeak Capital.
13.07.2023
Kako je platforma Challanger v športnem svetu upokojila Excel tabele
Pogovarjali smo se s Tino Jančigaj Ausec, ki se je podala v podjetniške vode po karieri v bančništvu.
12.06.2023
Zaposleni tvega, da bo podjetje propadlo
Razmerje med tveganjem in nagrado je ob vključitvi zaposlenih v lastništvo podjetja popačeno, meni Martin Šifrer. Zaposleni namreč s tem, ko je plačan z deležem v zagonskem podjetju, veliko tvega, saj ni gotovo, da bo podjetju na trgu uspešno. Poleg tega je ob nakupu delniških opcij obdavčen, še preden lahko z delnicami kar koli zasluži, saj deleža ne more takoj prodati na trgu. Šele v prihodnosti, če bo podjetje uspešno in ga bo prevzel novi lastnik, bo lahko unovčil svoj delež.
"Podjetja se bodo prilagodila in premaknila sedež tja, kjer bodo lahko učinkovito najela kader. Slovenija tukaj ni v ugodni situaciji," je povedal Martin Šifrer, ustanovitelj in direktor svetovalnega podjetja Protokorp.
Sprememba obdavčitve delniških opcij je po mnenju Martina Šifrerja nujna, saj Slovenija izgublja konkurenčnost, sploh zdaj, ko so razmere na trgu dela zelo zahtevne in kadra primanjkuje. "Podjetja se bodo prilagodila in premaknila sedež tja, kjer bodo lahko učinkovito najela kader. Slovenija tukaj ni v ugodni situaciji."
Težava je tudi vrednotenje zagonskega podjetja
Na to težavo opozarja tudi odvetnik in davčni svetovalec Ivan Kranjec iz podjetja CMS Slovenija. "Največja težava pri nagrajevanju delavcev je trenutno obdavčitev. Če namreč podjetje delavcu zagotovi pridobitev deleža oziroma delnice po ceni, ki je nižja od tržne, se razlika do tržne vrednosti obravnava kot boniteta in je obdavčena po enakih pravilih kot plača, torej z dohodnino in prispevki," pojasnjuje Kranjec.
Ivan Kranjec, odvetnik in davčni svetovalec: "Pri nagrajevanju delavcev bi moralo priti do premika iz sistema obdavčitve dela v sistem obdavčitve kapitala."
Poleg tega je pri zagonskih podjetjih, ki praviloma ne kotirajo na borzi, težko določiti tržno vrednost delnice. Tudi v primeru cenitve se pri startupih pojavi težava, saj model vrednotenja družbe po denarnem toku v zagonski fazi podjetja ni najbolj uporaben, je povedal Ivan Kranjec.
"Vsekakor menim, da bi moralo biti glavno vodilo na področju davkov pri nagrajevanju delavcev premik iz sistema obdavčitve dela (kjer se plačujejo prispevki) v sistem obdavčitve kapitala (kjer prispevkov ni). Redna plača pa v tem primeru lahko ostane obdavčena enako kot do zdaj," pravi Ivan Kranjec.
"Zakonodajne spremembe, ki omogočajo opcijsko nagrajevanje, je v zadnjem času sprejelo veliko evropskih držav, lani tudi Nemčija, Avstrija in Hrvaška," je sporočil vlagatelj Rok Habinc, partner v podjetju Pan-Adria Partners.
Zakon je obtičal na ministrstvu za finance
"V ekosistemu startupov si intenzivno prizadevamo za dopolnitve davčne zakonodaje, ki bi slovenskim podjetjem omogočile boljšo konkurenčnost (oziroma vsaj manj zaostajanja) v primerjavi z globalnimi tekmeci. Zakonodajne spremembe, ki omogočajo opcijsko nagrajevanje, je v zadnjem času sprejelo veliko evropskih držav, lani tudi Nemčija, Avstrija in Hrvaška," je sporočil investitor Rok Habinc, partner v podjetju Pan-Adria Partners.
"Predlog zakona o udeležbi pri dobičku in opcijskem nagrajevanju rešuje dva ključna problema opcijskega lastniškega nagrajevanja zaposlenih: sistem obdavčitve in (časovni) nastanek obdavčitve," je sporočil Blaž Jamšek, predsednik sekcije startup in scaleup podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Zakonske spremembe so resda v pripravi, a so, kot smo poročali, za zdaj obtičale na ministrstvu za finance. Predlog zakona o udeležbi pri dobičku in opcijskem nagrajevanju rešuje dva ključna problema opcijskega lastniškega nagrajevanja zaposlenih, sistem obdavčitve in (časovni) nastanek obdavčitve, je za Bloomberg Adria sporočil Blaž Jamšek, predsednik sekcije startup in scaleup podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. V sekciji predloge rešitev podpirajo, je odgovoril Jamšek.
Pri Visionectu so želeli nagraditi dobre sodelavce
Svojo izkušnjo je predstavil Rok Zalar, direktor in soustanovitelj tehnološkega podjetja Visionect. V podjetju so se z razdelitvijo solastniških deležev želeli predvsem zahvaliti nekaterim sodelavcem za nadpovprečni trud in prizadevnost, ki so ju pokazali v letih dela za podjetje, je povedal Zalar. "Ugotovili smo, da je okolje pri nas za takšne poteze bistveno slabše, kot je v tujini. Sploh v primerjavi z Ameriko, kjer so ti postopki davčno veliko ugodnejši. Iskali smo načine, a dobrih nismo našli," je povedal Zalar.
Pri plačilu z delniškimi opcijami nastane obveznost "plačila davkov na zalogo", medtem ko je lahko prodaja podjetja, ob kateri bi lahko unovčili te delnice, oddaljena kar nekaj let, je povedal Rok Zalar, soustanovitelj podjetja Visionect.
Prenos lastništva pri nas prinaša visoko davčno stopnjo, takšno, kot bi izplačali bonus ali plačo. Poleg tega pri plačilu z delniškimi opcijami nastane obveznost "plačila davkov na zalogo", medtem ko je lahko prodaja podjetja, ob kateri bi lahko unovčili te delnice, oddaljena kar nekaj let, pri čemer ni jamstva, da bo prodaja uspešna. "Davčni dogodek pa se je zgodil že, ko se je pogodba za opcije podpisala, kar je povsem nesmiselno," je povedal Zalar.
Z ministrstva za finance včeraj niso odgovorili na vprašanje, ali podpirajo predlog zakona in kdaj naj bi bil sprejet.
Pismo politikom: Tekmujemo s Silicijevo dolino
"Danes je največja ovira za rast evropskih zagonskih podjetij razpoložljivost talentov, in ne pomanjkanje kapitala," so zapisali v vseevropski pobudi za izboljšanje razmer za zagonska podjetja v Evropi z imenom Not Optional. "Odlične evropske izobraževalne ustanove ustvarijo velik delež najbolj obetavnih svetovnih inženirjev programske opreme, podatkovnih znanstvenikov in oblikovalcev. Po teh posameznikih je veliko povpraševanje v največjih in najbogatejših korporacijah, tudi v Silicijevi dolini in na Wall Streetu. Zagonska podjetja ne morejo tekmovati za te talente samo s plačami in ugodnostmi. Lahko pa zaposlenim ponudijo pomemben lastniški delež v obliki delniških opcij, s katerimi nagradijo tveganje, ki ga zaposleni prevzamejo z mladim, nedokazanim podjetjem, z obljubo izplačila ob uspehu zagonskega podjetja," piše v pobudi, ki jo je podpisalo več kot 700 direktorjev, ustanoviteljev, vlagateljev in zaposlenih v evropskih zagonskih podjetjih.
"Medtem ko se lastništvo zaposlenih v Silicijevi dolini rutinsko uporablja za privabljanje in ohranjanje talentov, ki jih potrebujejo zagonska podjetja z omejenim denarjem, vendar skoraj neomejenim potencialom, se v Evropi ponuja nedosledno in na veliko nižjih ravneh. Zaposleni v ameriških zagonskih podjetjih so v povprečju dvakrat večji lastniki podjetij, v katerih delajo, kot njihovi evropski kolegi. Prepričani smo, da bomo z odpravo teh razlik in vzpostavitvijo enakih konkurenčnih pogojev v Evropi povečali možnosti za rast zagonskih podjetij in pomagali podjetnikom zagotoviti najboljše talente. Medtem ko morajo podjetniki in vlagatelji prispevati k povečanju deleža, ki ga prejmejo zaposleni, so spremembe politike ključnega pomena, da bodo takšne spodbude izvedljive in privlačne," so zapisali v pobudi.