Slovenska zagonska podjetja že leta čakajo na ukrepe, ki bi izboljšali poslovno okolje in njihov položaj v primerjavi s konkurenti v tujini.
Vlada jim je vednarle prisluhnila in konec avgusta sprejela paket davčnih sprememb, ki prinašajo tudi nekatere ugodnosti za visokotehnološka zagonska (startup) podjetja.
S paketom predlogov davčnih sprememb želijo "predvsem podpreti ustvarjanje spodbudnega okolja za razvojne kadre in dodatno okrepiti gospodarstvo ter dodano vrednost." Paket sprememb "med drugim uvaja ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre iz tujine in naslavlja izzive inovativnih zagonskih podjetij," so sporočili po seji vlade 30. avgusta.
Preberi še
Yaron Galai, Outbrain: Potrebujete zvezdnico, kot je Taylor Swift
Pogovarjali smo se z Yaronom Galaijem, soustanoviteljem podjetja Outbrain.
27.05.2024
TOP 30: Podjetja, ki so pritegnila največ kapitala v regiji
Sestavili smo seznam 30 največjih magnetov regije Adria, ki so v zadnjih petih letih pritegnili največ investicij.
25.04.2024
Država z 21 evropskimi milijoni na pomoč startup sceni
Za denar se bodo lahko potegovali posamezniki in pravne osebe oziroma podjetja.
11.04.2024
Luka Renko: Outfit7 ne bi bil tako uspešen brez tujcev
Zaposlovanje tujcev je ena od težav, s katerimi se soočajo visokotehnološka podjetja.
05.04.2024
Vitka delniška družba v sprejem s podporo ministra Hana
S spremembo zakona o gospodarskih družbah bi uvedli vitko delniško družbo.
18.03.2024
Nagrajevanje: Obdavčitev že ob podpisu pogodbe za opcije. To je nesmiselno!
Zagonska podjetja niso konkurenčna pri nagrajevanju sodelavcev, kadra na trgu pa primanjkuje.
15.02.2024
Bi vitka delniška družba prinesla preporod slovenskih startupov?
Zagonska podjetja v Sloveniji potrebujejo drugačno pravno ureditev.
12.02.2024
Davčno ugodnejše nagrajevanje z delnicami
Zagonskim podjetjem je namenjena predvsem sprememba zakona o dohodnini, ki prinaša posebno davčno obravnavo za delavce inovativnih zagonskih podjetij.
"Zaradi pomanjkanja likvidnosti inovativna zagonska podjetja pogosto ne morejo zagotoviti ustrezne plače za svoje zaposlene. Zato jih pogosto motivirajo z dodeljevanjem delnic oziroma deležev na način, da jim delnice oziroma deleže dodelijo brezplačno ali po nizki ceni," je pojasnil davčni strokovnjak pri CMS Ivan Kranjec.
Po predlogu naj bi se obdavčitev prihodka zaposlenega v obliki deleža v podjetju, kar je priljubljena oblika nagrajevanja v zagonskih podjetjih, zamaknila na čas, ko bi delavec te delnice prodal.
"Zaradi pomanjkanja likvidnosti inovativna zagonska podjetja pogosto ne morejo zagotoviti ustrezne plače za svoje zaposlene. Zato jih pogosto motivirajo z dodeljevanjem delnic oziroma deležev na način, da jim delnice oziroma deleže dodelijo brezplačno ali po nizki ceni," je pojasnil davčni strokovnjak pri CMS Ivan Kranjec.
Davek za delnice, ki morda sploh še nima vrednosti
Vendar pa takšno nagrajevanje trenutno pomeni boniteto, kar povzroči, da mora zaposleni že ob prejemu delnice oziroma deleža, ki v tistem trenutku mora sploh še nima visoke vrednosti, vseeno plačati davke in prispevke, pojasnjuje davčni strokovnjak.
Predlagana sprememba naj bi premaknila trenutek obdavčitve z "datuma prejema" na "datum prodaje" delnic oziroma deleža podjetja.
Davke in prispevke sicer odvede delodajalec, a na račun nižjega neto izplačila plače, v določenih primerih pa mora delodajalec vrednost nagrade celo obrutiti, je povedal Ivan Kranjec. Obrutenje pomeni ocenjeni vrednosti prejete nagrade pripisati bruto vrednost, od katere je trab odtegniti ustrezne dajatve.
Predlagana sprememba naj bi premaknila trenutek obdavčitve z "datuma prejema" na "datum prodaje" oziroma drug trenutek, na primer na prenehanje zaposlitve, preoblikovanje, potek desetih let, ko delavec dejansko prejme denar, s katerim lahko nato pokrije svoje davčne obveznosti, je pojasnil Ivan Kranjec.
Treba bo pridobiti status in se vpisati v register
Zagonska podjetja neposredno predlaganjih sprememb niso želela komentirati, neuradno pa je slišati, da jih moti predvsem pogoj, da bodo lahko ugodnosti izkoristila le podjetja, ki so vpisana v register inovativnih zagonskih podjetij, ki ga vodi Slovenski podjetniški sklad.
"Nismo najbolj navdušeni, da je rešitev omejena na inovativna zagonska podjetja, ker tovrstni seznami za startupe ustvarjajo zgolj dodatne birokratske obveznosti in ker ne vidimo nobenih vsebinskih razlogov, zakaj na primer delavci Domela ne bi mogli imeti enakih pravic kot sodelavci Bird Buddyja," je povedal Blaž Jamšek iz sekcije startup in scaleup podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Na ta pogoj je opozoril tudi Ivan Kranjec. "Brez tega statusa ugodnosti ne bo mogoče uveljavljati. Prav tako bo moral biti zaposleni v podjetju vsaj eno leto, preden bo lahko prejel delnice/deleže pod to ugodnejšo obravnavo," je odgovoril za Bloomberg Adria.
Na sezamu registra inovativnih zagonskih podjetij je trenutno 138 podjetij. Na seznam se lahko vpišejo kapitalske družbe, ki so stare manj kot pet let, imajo zaposleno vsaj eno osebo in "izkazujejo določeno stopnjo inovativnosti in potenciala za rast", piše na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada.
Dodatne birokratske obveznosti
"Nismo najbolj navdušeni, da je rešitev omejena na inovativna zagonska podjetja, ker tovrstni seznami za startupe ustvarjajo zgolj dodatne birokratske obveznosti in ker ne vidimo nobenih vsebinskih razlogov, zakaj na primer delavci Domela ne bi mogli imeti enakih pravic kot sodelavci Bird Buddyja," je za Bloomberg Adria komentiral Blaž Jamšek iz sekcije startup in scaleup podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kjer spremembe sicer v splošnem podpirajo, saj sledijo njihovim predlogom.
"Slovensko okolje ni najbolj spodbudno za podjetništvo. Startupi bi si želeli nekoliko več podpore države, tudi kakšno olajšavo. Davčna politika je zelo toga," je povedala Nina Strajnar, direktorica podjetja Fliqa.
Na seznamu registra inovativnih zagonskih podjetij je tudi podjetje Fliqa, letošnji zmagovalec letošnjega tekmovanja Slovenski start:up leta. Direktorica Nina Strajnar je ob podelitvi nagrade v intervjuju za Bloomberg Adria opozorila na davčno slab položaj slovenskih startupov.
"Slovensko okolje ni najbolj spodbudno za podjetništvo. Startupi bi si želeli nekoliko več podpore države, tudi kakšno olajšavo. Davčna politika je zelo toga," je povedala v intervjuju. Po njenih besedah je v Sloveniji velik potencial in veliko znanja, vendar zaradi slabšega poslovnega okolja marsikatero podjetje "zbeži v tujino". Včeraj Nine Strajnar nismo uspeli kontaktirati za komentar predlaganih davčnih sprememb.
Paket zakonskih sprememb naj bi bil v državnem zboru sprejet še letos, da bi začel veljati z začetkom prihodnjega leta, so sporočili iz ministrstva za finance.