Vse višje obresti za posojila – kaj lahko storijo podjetja?

Ostri dvigi referenčnih obrestnih mer centralnih bank zaradi poskusov znižanja inflacije so povzročili, da so se močno povišale tudi obresti za posojila podjetjem (kot tudi potrošnikom).

Evropska centralna banka (ECB) je minuli teden, kot smo poročali, referenčno depozitno obrestno mero po vrsti dvigov od sredine lani postavila na zgodovinsko visoko raven štirih odstotkov. Še konec junija lani je bila ta obrestna mera minus pol odstotka.

Podjetja so tako še sredi lanskega leta lahko najemala posojila z letno fiksno obrestno mero, nižjo od dveh odstotkov, zdaj pa v povprečju posojila nad milijon evrov najemajo po fiksni obrestni meri več kot pet odstotkov letno, kažejo podatki Banke Slovenije.

GZS: Dvig obresti ogroža predvsem prezadolžena podjetja

Pred kratkim je 6-mesečni euribor presegel štiri odstotke. Dvigi euribora dražijo posojila, ki so obrestovana po variabilni obrestni meri, ta pa je običajno vezana na euribor.

"Dvig medbančne obrestne mere euribor z nekoliko zamika vpliva tudi na višje stroške financiranja podjetij. To ogroža predvsem tista, ki so nadpovprečno zadolžena ali so pred ciklom investicij v osnovna ali obratna sredstva. Podjetja bodo zato bolj skrbela za uravnavanje potrebne količine obratnega kapitala, kar pomeni, da se bo likvidnost v podjetniškem sistemu nekoliko zmanjšala," pravi glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

 

 

Obrtniki in podjetniki vsekakor občutijo dvige obresti za posojila, odgovarjajo pri Obrtno-podjetniški zbornici (OZS). "Posledica dviga obrestnih mer je, da na eni strani podjetja ne najemajo novih posojil za nove investicije (hale, stroje …), po drugi  pa je zaznati tudi upad povpraševanja po njihovih storitvah pri potrošnikih. V nedavni anketi, ki smo jo izvedli v OZS, 64 odstotkov članov že čuti ohlajanje gospodarstva. Problem so seveda tudi obstoječi krediti, pri katerih se je obrestna mera enormno dvignila," je odgovorila Mira Črešnar iz OZS.

Predsednik OZS Blaž Cvar, ki je sam lastnik gostinskega podjetja, pa je v telefonskem pogovoru povedal, da podjetja že ustavljajo investicije, ki jih še niso začela in ki niso nujne. "Vse je povezano, dvig cen v gradbeništvu in hkrati podražitev posojil," je povedal Cvar.

Manjša podjetja imajo alternativo v posojilih pri podjetniškem skladu

Bojan Ivanc sicer pravi, da imajo manjša podjetja kot alternativo komercialnim kreditom možnost najema posojil iz Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenskega regionalno razvojnega sklada (tako imenovanega Ribniškega sklada).

Pri NLB povečanega obsega slabih posojil zaradi dvigov obrestnih mer ne zaznavajo, so odgovorili na vprašanje Bloomberg Adria. Po njihovi oceni je slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji in je v primerjavi s povprečjem EU nizko zadolženo. Ohlajanje gospodarske aktivnosti pa se odraža v povpraševanju po novih kreditih, saj marsikatero podjetje dodatno preučuje načrtovane investicije, pravijo pri NLB.

Podatki Banke Slovenije kažejo, da imajo banke največji delež slabih posojil pri podjetjih iz gostinstva. Delež posojil z oznako nedonosne izpostavljenosti, kjer plačilo zamuja več kot 90 dni in je verjetnost plačila majhna, je po zadnjem podatku iz julija letos 10,9-odstoten. Vendar se tudi v tej panogi zmanjšuje, junija je bil 11,8-odstoten, decembra lani 15-odstoten.

'Ta situacija še poslabšuje stanje v turizmu in gostinstvu'

Pri Združenju bank Slovenije odgovarjajo na splošno, da vsako zvišanje cen posojil vpliva na poslovne odločitve posameznih subjektov in posredno vpliva tudi na njihovo poslovno zmožnost ter konkurenčnost na trgu.

Ker so podatki bank najslabši za gostinsko panogo, smo za komentar vprašali Turistično-gostinsko zbornico Slovenije, v kateri so združena podjetja iz te panoge. "Po informacijah naših članov ta situacija žal samo še poslabšuje stanje v turizmu in gostinstvu, kjer imajo družbe že tako veliko višje stroške energentov, materiala, surovin in dela kot v preteklih letih," je odgovoril direktor zbornice Fedja Pobegajlo.

Obveznice dostopne le velikim in uveljavljenim podjetjem

Ena od alternativ kreditom je izdaja obveznic, ki pa je na voljo le velikim in uveljavljenim podjetjem. Kot smo poročali, se za izdajo obveznice odločijo redka slovenska podjetja, med njimi sta jih izdala Slovenska industrija jekla (SIJ) in TPV Automotive, ki sta z zadolžitvijo prek obveznic financirali večja investicijska cikla.

"V zadnjih 15 letih izdajajo obveznice velika podjetja, ki že imajo status med vlagatelji, predvsem institucionalnimi, ter stabilen in donosen poslovni model. Manjša podjetja se za tak korak doslej niso odločala," je za Bloomberg Adria povedal Danijel Delač, član uprave Intercapitala.

Po poplavah: Banke in hranilnice morajo omogočiti prizadetim podjetjem odlog plačil

Podjetja, ki so jim avgustovske poplave povzročile škodo, lahko sicer dobijo odlog plačila kreditnih obveznosti za leto dni. Ta ukrep je sprejela vlada z zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.

Ukrep zavezuje banke in hranilnice, vključno s podružnicami, ki imajo sedež v Sloveniji, da gospodarski družbi, ki je utrpela škodo zaradi posledic poplav ali plazov najmanj v višini 100 tisoč evrov, odobrijo odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev. Pogoj je, da posamezna obveznost iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do 31. julija 2023 še ni zapadla v plačilo.

Do odloga plačila so upravičeni tudi zadruge, društva, zavodi, ustanove in fizične osebe, ki zaposlujejo delavce, samozaposlene osebe s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Sloveniji, nosilci kmetijskega gospodarstva ali nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter fizične osebe, ki so utrpele škodo v višini najmanj 10 tisoč evrov. Ta teden je vlada objavila dodatna pojasnila o odlogu plačila kreditnih obveznosti.

Umar: Podjetja so še vedno v dobrem položaju

Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pravijo, da so obrestne mere, čeprav na precej višjih ravneh kot v preteklih desetih letih, ko smo bili priča izjemno ekspanzivni denarni politiki, še vedno nižje kot v obdobju restriktivne denarne politike v letih 2007 in 2008.

"Po podatkih Banke Slovenije je tri četrtine bančnega dolga podjetij vezanega na spremenljivo obrestno mero, ki se je od druge polovice leta 2022 precej zvišala, vendar naj bi bila podjetja na splošno odporna na njene dvige. V zadnjem desetletju so namreč precej izboljšala strukturo financiranja v korist lastniškemu kapitalu in so bili neto čisti dobički v letu 2022 še vedno rekordni," je sporočila Polona Osrajnik iz Umarja.

Pri Umarju ugotavljajo, da je zadolženost in prezadolženost slovenskega gospodarstva na precej nižji ravni kot v letih 2007 in 2008, sposobnost podjetij za odplačevanje dolga se je v letu 2022 kljub nadaljnji izrazitejši rasti zadolženosti in obresti ohranila blizu najboljših vrednosti po letu 2006. Kljub temu pri Umarju menijo, da bo naraščanje obrestnih mer vplivalo na poslovanje in odločanje o investicijah. Opažajo, da se rast obsega kreditov podjetjem letos hitro upočasnjuje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar