"Vse bi naredil drugače. Moji investitorji so več milijonov evrov investirali v mojo izobrazbo, tako da je kar dobra," je do svojih podjetniških začetkov kritičen hrvaški inovator, podjetnik in ustanovitelj podjetja za električne športne avtomobile Rimac Automobili Mate Rimac. Na mednarodni konferenci Iz kriznega menedžmenta v novi optimizem v organizaciji Poslovne šole Bled IEDC in Bloomberg Adria, se je z njim pogovarjal televizijski novinar Bloomberg Adria Marko Perožić.
1. Veliko stvari se je v zadnjih letih hitro spremenilo. Kako težko je za vas, da spremenite svoje ideje v dejansko proizvodnjo, in kako jih skomunicirate?
Spremembe so vsakodnevne. Ko podjetje hitro raste, se zdi, da vsak dan vodiš drugo podjetje. Ko sem začel, sem bil samo mlad navdušenec nad avtomobili in vse, o čemer sem razmišljal, je bil samo motor, njegov zvok in podobno. Ko sem začel izdelovati električni avtomobil v svoji garaži, so me vsi spraševali, ali sem zmešan. Težko si je zamisliti, kako zelo se je to spremenilo v zadnjih letih. Takrat na Hrvaškem nismo imeli registriranega nobenega električnega avtomobila.
Preberi še
V hrvaško-slovenski startup Juicefast verjame tudi Mate Rimac
Poleg Rimca je v startup vložil tudi soustanovitelj Bellabeata Sandro Mur.
15.05.2023
Mate Rimac nad kritike: Deveti smo po dobičku
Skupina Rimac je bila zadnji mesec pod drobnogledom davčne inšpekcije.
03.05.2023
V zadnji treh letih se je vse spremenilo. Ne vem, zakaj točno in ali je za to kriva Greta (Thunberg, op. a.), ampak vsi govorijo o elektrifikaciji, prehodu s fosilnih goriv. Predvsem v naši panogi si ne zastavljamo vprašanja "ali", ampak "kako hitro". Vsi hitimo za Teslo. Sam sem bil že pred 15 leti prepričan, da želim v ta segment vložili svoje celotno življenje. Verjetno je potrebne tudi nekaj sreče, ampak predvsem želja.
2. Ali moraš biti malo nor, da stopiš na to pot?
Kot zagonsko podjetje in tudi kasneje smo bili blizu propadu oziroma stečaju, vseskozi smo se borili za preživetje ali da nas ne bodo vrgli iz najetih prostorov zaradi neplačil. Bil sem mlad, ničesar nisem imel za izgubiti, zato sem bil od prvega dne popolnoma posvečen temu. Moraš biti nor in motiviran, pa ne z denarjem, ker potem obstajajo lažje poti, ki bi jih lahko izbral. Težko je spraviti ideje v dejansko resničnost, za to moraš imeti notranjo motivacijo.
3. Komunicirati morate tudi z investitorji, strankami, tehnologi in tako naprej. Kako težko je bilo te ideje ubesediti?
Takrat sem bil videti kot otrok, prihajal pa sem iz kraja "bogu za hrbtom". V avtomobilski panogi nisem poznal nikogar. Zdaj praktično dnevno govorim z glavni akterji na tem trgu, z ljudmi iz podjetij Bugatti, Porsche, Ferrari. Na začetku nam nihče ni posvečal pozornosti, potem pa smo uspeli z malimi koraki. Dokazovati se moraš vsak dan, in ko nam je to konsistentno uspevalo, so me začeli spoštovati. Spremljati te začnejo tudi, ko začneš premagovati konkurenco. Tudi naši investitorji nam dajejo kredibilnost.
4. Kako pogosto ste morali prodajati idejo, za katero niste bili povsem prepričani, da jo boste lahko uresničili?
Mislite "pretvarjaj se, dokler ne uspeš" (angl. fake it 'til you make it)? Bil sem zelo optimističen in entuziastičen. Ker sem bil brez izkušenj, sem namreč verjel, da se vse da narediti hitreje in z manj denarja, kot se je izkazalo v resnici. Dober kolega iz avtomobilske panoge mi je delal, da moraš predvideni čas in denar pomnožiti s pet, da si blizu realnih, uresničljivih okvirjev. Dejstvo je, da če bi vse to vedel že na začetku, te zgodbe sploh ne bi začel. Rožnata očala so zato za podjetnika na začetku do neke mere načeloma zdrava, sicer se tega sploh ne bi lotil.
IEDC
5. Bi kaj na svoji poti spremenili na podlagi današnjih izkušenj in znanja?
Seveda, vse bi naredil drugače. Moji investitorji so investirali več milijonov evrov v mojo izobrazbo, tako da je kar dobra. Še danes presentimo ljudi, ko nam nekaj uspe uresničiti in to predstavimo javnosti. Zagotovo bi tako s tehničnega vidika kot z vidika vodenja podjetja, ekipe marsikaj naredil drugače.
6. Je torej vaša ekipa velikokrat jezna na vas?
To je morda razlika med mojim podjetjem in drugimi, saj sem lastnik in direktor, kar je drugače, kot če bi imel kot lastnik postavljenega direktorja. Potem bi mi bilo skorajda vseeno, zanimale bi me samo številke. Sam pa sem zavezan svojim vrednotam, torej tudi varovanju planeta. Med pandemijo smo imeli praktično neponovljiv eksperiment, ko nihče ni proizvajal izpustov, saj se je vse ustavilo. Tak učinek je verjetno nemogoče ponoviti. Takrat smo dosegli petodstotno zmanjšanje izpustov.
Trajalo bo več let, morda desetletij in zahtevalo ogromno denarja, da bomo dosegli enak učinek. Ob tem ne morem verjeti, da je tako pametna država, kot je Nemčija, zaprla vse jedrske reaktorje. Zdaj počasi sledijo tudi nekatere druge države. Z mesta nekoga, ki profitira od "elektrifikacijske revolucije", se mi zdi čudno, da se najpametnejši ljudje v Evropi odločijo za takšne poteze.
6. Kaj se je zgodilo in do česa ne bi prišlo, če bi obupali na svoji poti?
Ena mojih največjih težav je bila, ker na Hrvaškem ni bilo talentov – talentov v smislu izkušenj, znanje smo že imeli. To smo nadomestili z navdušenjem in motivacijo, da nam to lahko uspe narediti tudi na Hrvaškem, ne samo v ZDA in v Nemčiji. Težko je bilo najti nekoga, ki lahko sestavi dobavno verigo ali vodi logistiko, proizvodnjo, kadre ... Poleg tega povsem na začetku nismo imeli niti kapitala niti državne pomoči. Zato smo morali razmišljati globalno že od vsega začetka. Vedeli smo, da na lokalni trg ne moremo računati, ker ne bi preživeli. Tudi zdaj, z mesta investitorja v mlade startupe, je zame osredotočenost na lokalni trg slab znak.
7. Kaj bi želeli povedati odločevalcem? Kakšne spremembe zakonodaje potrebujete?
Nič, zbrali smo ogromno kapitala, tržna vrednost podjetja je lani presegla dve milijardi evrov. Trenutno se o določeni možnosti pogovarjamo tudi z Evropsko komisijo. Težko mi je, ko dobivam vprašanje, zakaj podjetja ne bi preselil kam drugam. Najbolj vesel bi zato bil, če vprašanj, zakaj podjetje razvijam na Hrvaškem, ki morda ni sanjska dežela za podjetnike, ne bi bilo. Vesel bi bil tudi, če državnih in drugih spodbud sploh ne bi potrebovali.
8. Ampak nekateri projekti ne bi bili izpeljani brez teh pomoči?
Težava je, da se takoj, ko se začneš povezovati z organizacijami na državni ravni, vse skupaj zelo upočasni, zakomplicira, pride birokracija. Ampak to je nekaj, kar moraš vzeti v zakup. Tako svet funkcionira.
Po mojem mnenju bi morale vlade vlagati predvsem v izobrazbo, privabiti tuje kadre, jim ponuditi razloge, da bi k nam prišli po izobrazbo. Ob tem bi bilo treba poenostaviti postopke za tujce. Vedeti namreč moramo, da se naša populacija stara, torej potrebujemo kadre iz tistih gospodarstev, ki tega problema nimajo.
9. So birokracija in druge stvari, ki ste jih našteli, tudi razlog, da se ne odločite za vstop na borzo oziroma prvo javno ponudbo delnic (angl. initial public offering – IPO)?
Mislim, da čas preprosto še ni pravi. Trenutno me cena delnice ne zanima, zame je bolj pomembno , kje bo moje podjetje čez nekaj let, kaj nam bo uspelo doseči in preseči. Trenutek za vstop na borzo bo še prišel. Trenutno smo tudi s strani financiranja povsem dobro pokriti.
Želimo biti vodilni v tem, kar počnemo, pomagamo tudi drugim podjetjem, da se elektrificirajo, pa tudi potrošnikom, da imajo najboljšo ponudbo. Poleg tega na Hrvaškem gradimo nov kampus, ki bo eden največjih avtomobilskih razvojno-proizvodnih središč v Evropi.
10. Nekje ste v izjavi dejali, da še vedno niste dosegli resnega uspeha. Kaj to pomeni?
Prvič, vem, kakšen potencial imamo kot podjetje in da smo še vedno precej oddaljeni od te točke. Veliko več lahko dosežemo. Drugič, menim, da mora podjetje finančno vzdrževati samo sebe, da ni odvisno od denarja investitorjev, torej nismo še tam. Vem, kaj piše v poslovnih knjigah in kaj še lahko naredimo v prihodnosti. Po mojem mnenju še vedno pišemo prvo poglavje knjige.
Torej bo knjiga zelo debela.
Upam.
11. Ob koncu lanskega leta ste znova podrli rekord, Rimac Nevera je že nekaj časa električno vozilo z največjim pospeškom na svetu. Elon Musk, pionir industrije električnih vozil, je na Twitterju zapisal LOL oziroma smeh.
Konkurenca je vedno zdrava. Zanima me, kdaj bo on podrl naš rekord. Igra se je začela, vsi nas lovijo, ampak to ni zadnji trik, ki ga imamo v rokavu. Šalo na stran: Tesla ima največ prodanih avtomobilov v prvem četrtletju letos. To je neverjetno in nepojmljivo. Naša proizvodnja luksuznih avtomobilov ne bo spremenila sveta. Verjamemo, da lahko tudi na Hrvaškem razvijemo podjetje, ki bo tekmovalo z globalnimi konkurenti. Med njimi pa so tudi tehnološki velikani, kot so Meta, Google in Apple, ki vstopajo na naš trg.
.webp){kind=icon}
