Globalno gledano so zagonska podjetja lani zabeležila velik porast v vrednotenju. Sproščena monetarna politika in poplava denarja na trgu sta omogočili, da so bila vrednotenja ob prodaji startupov napihnjena, ugotavlja raziskava Startup Genome. Tako v poslih financiranja serije B kot tudi serije C je prišlo do povečanja mediane vrednosti vseh opravljenih poslov.
Številni skladi tveganega kapitala so startupom kot odgovor na večjo konkurenco ponujali več sredstev za financiranje razvoja. To je omogočilo hitrejšo rast startupov z nižjimi prihodki. V prvem četrtletju letos so zasebni investitorji veliko bolj previdni pri deljenju sredstev, saj je ameriška centralna banka Fed že začela dvigovati obrestne mere.
V lanskem letu je tako status samoroga – startupa, čigar vrednost je ocenjena na več kot milijardo ameriških dolarjev – doseglo 540 podjetij, kar je 3,6-krat več kot leto prej, ko je bilo takih le 150. Ob tem so od začetka koronavirusne epidemije tehnološka podjetja zrasla 2,3-krat bolj kot podjetja v drugih panogah.
Preberi še
Andraž Tori: Davčna zakonodaja nas postavlja v nekonkurenčen položaj
Kaj bi si še želeli podjetniki in kako grožnja recesije vpliva na poslovanje zagonskih podjetij, komentira Andraž Tori iz Outbraina.
03.07.2022
EKWB odpustil četrtino zaposlenih, kaj pa drugi slovenski startupi?
Slovensko zagonsko podjetje EK Water Blocks, ki je najbolj prepoznaven proizvajalec rešitev za hlajenje osebnih računalnikov pri nas, bo odpustil 60 od 250 zaposlenih.
08.06.2022
Startupi masovno odpuščajo tako v ZDA kot v Evropi
Število zaposlenih se je zmanjšalo v Netflixu, Roobinhoodu, Better.com, PayPalu, Pelotonu, odpuščali so pri Delivery Hero, Klarni in drugih.
01.06.2022
Kako podjetni smo Slovenci, je naše poslovno okolje stimulativno?
Vsak drugi Slovenec je prepričan, da se bodo v prihodnjega pol leta pojavile poslovne priložnosti, kaže raziskava GEM.
18.05.2022
Raziskava Startup Genome v osmih najboljših ameriških startup mestih je pokazala tudi, da približno 90 odstotkov startupov propade, le 1,5 odstotka startupov – ali približno 15 odstotkov tistih, ki preživijo – pa ustvari uspešen izstop v višini 50 milijonov dolarjev ali več.
V Severni Ameriki lani kar 340 samorogov
Severna Amerika je zibelka zagonskih podjetij. Lani je 340 startupov s sedežem v Severni Ameriki doseglo status samoroga, medtem ko je bilo takih v letu 2020 le 83. Poleg tega se je skupna vrednost vseh izstopov iz startupov, ki so presegli 50 milijonov dolarjev, povečala za 105 odstotkov.
Sredstva za financiranje v zgodnji fazi razvoja startupa so se od leta 2020 povečala za 43 odstotkov. Največji izhod v regiji je dosegla borza kriptovalut Coinbase, ki je bila ob prvi javni ponudbi delnic na Nasdaqu ocenjena na 85 milijard dolarjev.
V Evropi petkrat več sklenjenih poslov kot leta 2020
Tudi v Evropi sta znesek kapitala, vloženega v novoustanovljena podjetja, in vrednotenje podjetij ob izstopih iz startupov dosegla rekordne vrednosti. Zgodilo se je več kot 10 tisoč poslov tveganega kapitala v skupni vrednosti 103 milijarde evrov. Za primerjavo, leta 2020 se je sklenilo približno 2.400 poslov v skupni vrednosti 3,6 milijarde evrov. Lani se je tako število sklenjenih poslov povečalo za petkrat, njihova skupna vrednost pa je bila 28-krat višja.
Ob tem se je skupni znesek financiranja v zgodnji fazi razvoja zagonskih podjetij lani povečal za 47 odstotkov. Več je bilo tudi izstopov iz startupov, ki so presegli 50 milijonov dolarjev, in sicer za 68 odstotkov.
Države z davčnimi olajšavami vabijo zagonske podjetnike
Vse več vlad sprejema različne ukrepe, da bi bile bolj privlačne za podjetnike v zagonskih podjetjih. Tako na primer brazilska vlada želi omiliti regulativo in zmanjšati določene pravne omejitve za podjetja v začetnih fazah razvoja. Poleg Brazilije tudi Španija načrtuje, da bo do konca leta sprejela "zakon o zagonskih podjetjih", ki bo vključeval več davčnih olajšav in manj birokracije za ustanovitelje startupov in vlagatelje vanje.
Tudi v ZDA se borijo za startupe, saj želijo z novim zakonom o inovacijah za nova tehnološka poslovna središča nameniti 10 milijard dolarjev. Do startupov so prijazni tudi v Estoniji, saj omogočajo ustanovitev podjetja brez fizične prisotnosti v sami državi, poslovanje brez davka na dobiček in od 14- do 20-odstotni davek v primeru izplačila dobička.
Pri nas je po besedah podjetnika in angelskega investitorja Andraža Torija davčna zakonodaja neprijazna do visoko kvalificiranih delovnih mest. Kot pravi, startupov v Sloveniji ne obravnavamo najbolj prijazno, saj nismo kompatibilni z drugimi državami.
Novonastala vlada je v koalicijski pogodbi obljubila veliko sprememb, med drugim tudi pri nagrajevanju delavcev z deleži v podjetjih, kar bi prav tako privabljalo najboljše kadre. "Na ta način bi lažje zadržali domače strokovnjake in postali konkurenčni pri pridobivanju tujih," meni Tori. Kaj od zastavljenega bo vladi uspelo uresničiti, pa je drugo vprašanje.