"Naša davčna zakonodaja je neprijazna do visoko kvalificiranih delovnih mest in izrazito progresivna. Če smo kot podjetje pri iskanju delovne sile finančno konkurenčni, postanemo zaradi davčne zakonodaje nekonkurenčni," je kritičen Andraž Tori, ustanovitelj slovenskega podjetja Zemanta, ki ga je pred petimi leti kupilo izraelsko-ameriško podjetje Outbrain. Startupi se tako kot druga podjetja borijo za najboljše delavce, tudi zunaj slovenskih meja.
Novonastala vlada je v koalicijski pogodbi obljubila veliko sprememb, med drugim tudi pri nagrajevanju delavcev z deleži v podjetju, kar bi prav tako privabljalo najboljše kadre. "Na ta način bi lažje zadržali domače strokovnjake in bili konkurenčni pri pridobivanju tujih," meni Tori. Kaj bi si še želeli podjetniki in kako grožnja recesije vpliva na poslovanje zagonskih podjetij?
Startupi stroške in širitev predvidijo za 18 mesecev naprej
Različne institucije po svetu nižajo napovedi svetovne gospodarske rasti, inflacija je še vedno na visoki ravni, kar sili centralne banke k višanju obrestnih mer. Gospodarsko okolje je precej negotovo tudi zaradi rusko-ukrajinske vojne in zastojev v dobavnih verigah. Kako to vpliva na poslovanje zagonskih podjetij? "Startupi so po svoji naravi šele na začetku poti. Prav zato gospodarsko okolje na startupe najbolj vpliva z vidika možnosti pridobivanja financiranja. Vse negativne novice zaenkrat še niso neposredno vplivale na dogajanje na trgu," odgovarja Tori.
Preberi še
EKWB odpustil četrtino zaposlenih, kaj pa drugi slovenski startupi?
Slovensko zagonsko podjetje EK Water Blocks, ki je najbolj prepoznaven proizvajalec rešitev za hlajenje osebnih računalnikov pri nas, bo odpustil 60 od 250 zaposlenih.
08.06.2022
Kljub temu dodaja, da bodo v naslednjem letu predvsem startupi, ki se še niso dokazali na trgu, težje prišli do financiranja. "Hkrati pa je v Sloveniji situacija malce drugačna, saj so financerji v prvih fazah institucionalne narave, kot na primer Slovenski podjetniški sklad, skladi angelskih investitorjev. Tako da na slovenskem trgu ne bo neposrednega vpliva. Verjetno bo nekoliko lažje tudi tistim startupom, ki se ukvarjajo z optimizacijo poslovnih procesov," napoveduje Tori.
Kot pravi, je s stališča startupov navada, da ko grejo po novo tranšo investiranja, predvidijo, da glede na stroške in širitev pridobljena sredstva zadostujejo za 18 mesecev. "Tisti, ki so že prejeli sredstva, razmišljajo, kako optimizirati stroške in raztegniti sredstva na daljše obdobje, ko bodo lahko na trgu naredili več," razlaga Tori.
Recesija pokaže, kaj je prava stvar in kaj plevel na njivi
V luči gospodarske negotovosti tudi angelski investitorji in investicijski skladi bolj previdno pišejo "čeke", v ZDA se je delež sredstev tveganega kapitala že začel zmanjševati. Tori ob tem dodaja, da bodo imeli tisti, ki so kapital dobivali na lepe oči, težje delo. Ne glede na to v tem delu Evrope po njegovih besedah veliko sredstev prihaja tudi iz različnih evropskih mehanizmov. "To je morda za startupe rahlo dobra novica v kontekstu ohlajanja svetovnega gospodarstva," meni Tori.
Kako pa investitorji gledajo na morebitno recesijo? "Investitorji dobre priložnosti iščejo ne glede na to, ali se gospodarstvo širi ali krči. Ena taka krilatica se glasi: ko se situacija v gospodarstvu umirja, je idealen čas za ustanavljanje startupov, saj se takrat resnično izkaže, kaj je prava stvar in kaj samo plevel na njivi," je povedal Tori. Na ta način startupi z odličnimi idejami zrastejo veliko hitreje. Po sogovornikovih besedah je bil tudi Facebook ustanovljen v času "zime startupov".
Pri birokraciji se Slovenija zelo zapira vase
Podjetništvo je pri nas kot družbena vrednota zelo cenjeno, kažejo raziskave. Pa je temu prilagojeno tudi poslovno okolje? Sogovornik meni, da smo Slovenci res dobri pri ponudbi kakovostnih kadrov. "Inženiring nam gre dobro od rok, morda smo nekoliko slabši pri prodaji, saj nimamo dovolj ljudi, ki bi bili izobraženi in bi imeli izkušnje s prodajanjem na zahodne trge," opaža Tori.
Nato beseda nanese na birokracijo, davke in širši družbeni odnos. "Pri birokraciji se Slovenija zelo zapira vase, včasih se obnašamo, kot da je to cel svet. Pri startupih pa je ravno nasprotno, saj je večina 'rojenih globalno', takoj gredo na mednarodne trge," opisuje ustanovitelj Zemante. Kot pravi, jih v Sloveniji ne obravnavamo najbolj prijazno, saj nismo kompatibilni z drugimi državami. "Od banalnosti, da moraš denimo pri ustanavljanju gospodarskih družb po novem dokazovati, da nimaš davčnih bremen, kar je pri nas enostavno, medtem ko v drugih državah to ni najbolj običajen postopek," našteva Tori.
In nadaljuje: "Pa naša obsedenost s fizično prisotnostjo pri notarjih: da ustanoviš podjetje v ZDA ali v Združenem kraljestvu, ti ni treba biti fizično prisoten. To je v Sloveniji skorajda nemogoče izvesti, in če si predstavljate, da imaš tri ustanovitelje z različnih koncev sveta, jih moraš pripeljati sem ali pa iti skozi postopke pooblastil, da sploh lahko ustanoviš podjetje. Podobno se zgodi pri vsaki dokapitalizaciji, ko pridobiš nove družbenike," našteva sogovornik.
Lahko slovensko podjetje prehiti avstrijskega pri zaposlovanju?
Sogovornik se pri kritikah še ne ustavi, saj se dotakne tudi davčne zakonodaje. "Davčna zakonodaja je izrazito neprijazna do visoko kvalificiranih delovnih mest in izrazito progresivna. Če imamo podjetji v Sloveniji in Avstriji, ki zaposlujeta dobro plačanega inženirja iz tujine in sta zanj pripravljeni dati enak bruto znesek, se bo delavec odločil za avstrijsko podjetje. Zakaj? Ker bo imel pri nas bistveno nižjo plačo. Pri nas je progresija zelo močna in se začne zelo hitro - že pri visoko kvalificiranih inženirjih -, kar je resen problem. Posledično smo kot podjetje lahko finančno konkurenčni, zaradi davčne zakonodaje pa postanemo nekonkurenčni pri pridobivanju delovne sile," je oster Tori.
Naš sistem ni primeren za pogosta vstopanja in izstopanja družbenikov
Ob tem ne moremo mimo nagrajevanja delavcev z opcijami oziroma z deleži v podjetjih. "Čeprav gre v startup svetu za loterijsko srečko, se je do nedavnega to obdavčevalo enako kot plača. V zadnji spremembi davčne zakonodaje se je to sicer nekoliko izboljšalo, da bi bila ta oblika nagrade normalizirana glede na tveganje, še vedno pa nismo tam, da bi lahko to razumeli kot obdavčitev na kapitalske dobičke," pojasnjuje Tori.
Poleg tega je težava tudi v dodelitvi lastniških deležev. "Imamo nekoliko nesreče, da smo slovensko zakonodajo kopirali po nemškem sistemu. Ta sistem ni urejen za pogosta vstopanja in izstopanja družbenikov, ker zahteva celotno kolobocijo notariata in vsega, kar je povezano s tem. Rešitev je lahko uvedba oblike poenostavljene delniške družbe, ki bi bila primerna za startupe in podjetja, ki pogosto spreminjajo svojo kapitalsko in lastniško sestavo,« je prepričan Tori. Hkrati dodaja, da so delniške družbe trenutno namenjene zgolj večjim poslovnim subjektom, medtem ko lahko v drugih državah poslujejo s posameznimi delnicami kot ekvivalent d.o.o.-ja.
Tori zaključi, da obstaja nešteto stvari, ki delajo slovensko okolje nekonkurenčno. "Zato ne preseneča, da se ogromno ljudi odloča za ustanavljanje podjetij v tujini. Ne smemo pozabiti na davčno luknjo, skozi katero se zapelje tovornjak 'normirani espeji', ki omogoča tujim podjetjem, da na slovenskem trgu zaposlujejo domače strokovnjake. Za slovensko podjetje je to seveda prepovedano, ker pa gre za tuje podjetje, se jih praktično ne da preganjati, ker nimajo tu ničesar," je kritičen sogovornik.
.webp){kind=icon}
