Srbija si od proizvodnje e-pande veliko obeta, a stroka svari

V srbskem obratu koncerna Stellantis v Kragujevcu bodo za začetek izdelovali med 50 in 60 tisoč električnih fiat grande pand. Kakor napovedi prvega moža koncerna Carlosa Tavaresa navaja srbski Bloomberg Adria, bo dejansko število izdelanih vozil odvisno predvsem od naročil. Glavni trg za električno in hibridno različico pande bodo trgi EU, za Latinsko Ameriko pa pripravljajo fiat grande panda z motorjem z notranjim zgorevanjem, ki ga bo zaradi razširjenosti goriva poganjal etanol.

"Samo prihodnje leto bomo imeli na račun kragujevške tovarne 0,5-odstotno rast BDP. Samo zaradi tega bo imel vsak državljan Srbije približno dva odstotka višjo plačo," je ob najavi posla 22. julija v Kragujevcu dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić. Dodal je, da bo v tovarni delalo dva tisoč delavcev, od tovarne pa bo odvisnih nadaljnjih  sedem tisoč.

Proizvodnja električnih avtomobilov v Kragujevcu, kjer je nekoč delovala famozna Zastava, bo po oceni profesorja z ekonomske fakultete v Beogradu Dušana Markovića prispevala h gospodarski rasti Srbije. V nadaljevanju objavljamo del intervjuja s strokovnjakom za televizijo Bloomberg Adria v Srbiji.

Ali je napovedano število vozil pričakovano in zadovoljivo, odkar je bilo v tej tovarni proizvedenih približno 180 tisoč fiatov 500L?

Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo preučiti prodajo električnih vozil v Evropi. Prodaja povsem električnih in priključnih hibridov v Evropi v prvi polovici leta 2024 stagnira. Delež tega segmenta se je v primerjavi s prvo polovico leta 2023 zmanjšal za eno odstotno točko, povečal pa se je delež segmenta vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem.

Pričakovano prodaja električnih in priključnih hibridnih različic pande v prvem letu proizvodnje predstavlja 4,5 odstotka polletne evropske prodaje v tem segmentu, kar bi se lahko štelo za optimistično, vendar je pod določenimi pogoji dosegljiv cilj. Postavlja se vprašanje, kako se bo prodaja nadaljevala v prihodnjih letih, glede na to, da vse napovedi kažejo, da se srednjeročno povpraševanje po tem segmentu v Evropi ne bo hitro povečalo.

Če vzamemo na znanje, da je tovarna v Kragujevcu zasnovana za 150 tisoč vozil na leto, potem je 50 tisoč vozil nizka raven izkoriščenja zmogljivosti. Vendar pa je treba poudariti, da je zmogljivost pri proizvodnji modela "fiat 500L" znašala 250 tisoč vozil letno in da stopnja izkoriščenja kapacitet nikoli ni dosegla 80 odstotkov. Vse to kaže, da se podjetje sooča z velikim izzivom za doseganje ekonomije obsega in učinkovitosti proizvodnega procesa.

Ali bo električna fiat grand panda s ceno približno 25 tisoč evrov in hibridno različico s ceno približno 19 tisoč evrov konkurenčna na evropskem trgu?

Da bi natančneje odgovorili na to vprašanje, je treba vedeti, kateri paketi opreme so vključeni v te cene. Vendar pa lahko na splošno rečemo, da je cena primerljiva s podobnimi evropskimi modeli na trgu. Za poglobljeno analizo cenovno je treba preučiti, kako se bosta gibala ponudba in povpraševanje v tem segmentu.

Kot kaže srednjeročno ne bi smeli pričakovati znatnega povečanja povpraševanja, po drugi strani pa bodo tradicionalni konkurenti v Evropi okrepili ponudbo. Konkurenca bo še ostrejša, kar lahko vodi tudi do cenovne tekme.

Dodatni nepredvidljivi dejavnik je kitajska konkurenca, kjer so stroški proizvodnje e-vozil za 30 odstotkov nižji kot v Evropi. Kitajske znamke so lani na trgih EU zavzele približno osem odstotkov prodaje e-vozil, zato je Bruselj julija uvedel dodatne carine v razponu od 17 do 38 odstotkov.

Menim, da se glede na razliko v stroškovni učinkovitosti širitev kitajskih podjetij srednjeročno upočasni le, če se EU odloči za uvedbo izjemno visokih tarif.

Kako bo začetek proizvodnje vplival na gospodarsko aktivnost Srbije in kolikšna bo rast BDP na račun zagona proizvodnje?

Pozitivni učinki bodo verjetno zmerni, čeprav nekateri menijo, da bo ta projekt bistveno vplival na rast BDP. Obstaja več dejavnikov, ki jih je treba upoštevati.

Glede na trenutno nestabilen evropski trg, je pod vprašajem napovedana proizvodnja in stopnja izkoriščenosti kapacitet, zlasti v prihodnosti.

Nadalje, če vemo, da baterija predstavlja 40 odstotkov vrednosti avtomobila, potem se postavlja vprašanje, kakšen bo delež ustvarjene vrednosti na lokalni ravni. Ta je bil v primeru modela fiat 500L med 30 in 40 odstotki. Res pa je, da modela zaradi pogonskega sklopa nista primerljiva.  

Avtomobilska industrija na račun prehoda na e-pogon postaja vse manj delovno intenzivna, zato bodo učinki na podlagi zaposlitve nižji, kot bi si nekateri želeli.

V javnosti se govori o dva tisoč delavcih, vendar je napoved glede na negotov obseg proizvodnje vprašljiva. Nazadnje je treba opozoriti, da je skupina PSA leta 2017 prevzela znamko Opel, nato pa se je skupina PSA leta 2021 združila s FCA, kar je ustvarilo Stellantis.

V samo nekaj letih je koncern znatno povečal svoje proizvodne zmogljivosti in ima zdaj več kot dvajset proizvodnih obratov v Evropi, od katerih je eden v Kragujevcu. Porast zmogljivosti in stagnacija povpraševanja v Evropi sta zato lahko dejavnika, ki bosta omejila rast proizvodnje v Srbiji, kar bi lahko negativno vplivalo na naše gospodarstvo.

Lična arhiva

Predlagano je bilo, da bo država dodatno subvencionirala nakup fiat grande pande, poleg pet tisoč evrov, kolikor jih prejmejo kupci električnih vozil. Ali je to zadostna spodbuda za nakup e-vozil?

Raziskave so pokazale, da so finančne subvencije prevladujoči dejavnik, zakaj se potrošniki odločijo za nakup električnih vozil, zato se pričakuje, da bo podobne vpliv tudi v Srbiji. Glavni motiv za subvencioniranje teh vozil je cilj zmanjšanje emisij.

Glede na to, da v Srbiji obnovljivi viri energije predstavljajo nekaj več kot tretjino proizvedene električne energije, se postavlja vprašanje, ali bodo ti cilji doseženi z uvedbo električnih vozil, ker prevladujoči odstotek električne energije prihaja iz termoelektrarn.

Na svetovni ravni se že razpravlja o tem, kako reciklirati iztrošene baterije, saj te niso 100-odstotno razgradljive. Kar se tiče subvencij za nakup v Srbiji, pa so te namenjene tudi spodbujanju nakupov, recimo temu, 'domačih izdelkov'. V tem primeru so subvencije smiselne le, če je stopnja lokalne dodane vrednosti visoka, kar pa je odvisno od številnih dejavnikov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar