Prevzemi v Sloveniji: Prihod hrvaških podjetij in pohod NLB

Vrednost poslov prevzemov in združitev se je v regiji Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike v prvi polovici 2024 zmanjšala za 31 odstotkov, kažejo podatki svetovalnega podjetja PricewaterhouseCoopers (PwC). Upad pripisujejo zahtevnemu makroekonomskemu okolju in geopolitičnemu dogajanju. Vrednost poslov se je v tem času zvišala za odstotek, vendar ostaja nižja kot v prvih polovicah let 2020, 2021 in 2022. Trg prevzemov je po oceni PwC v enem najizrazitejših medvedjih trendov v zadnjih desetih letih.

To gre pripisati tudi visokim obrestnim meram, ki so jih centralne banke na visokih ravneh zadržale dlje. Čeprav je bilo v začetku leta objavljenih nekaj večjih prevzemov, je zagon nato popustil. Skupna vrednost teh je v prvi polovici 2024 kljub temu zrasla, predvsem zaradi prevzemov v tehnološkem in energetskem sektorju. V PwC pričakujejo, da se bo aktivnost leta 2024 povečala.

Naložbe v letu 2023 zrasle za dobrih devet odstotkov

Kaj se je v zadnjem letu dni dogajalo v Sloveniji? Zbrali smo najodmevnejše prevzeme slovenskih podjetij ter prevzeme slovenskih podjetij, ki do jih izvedla tuja podjetja. Podatki Banke Slovenije kažejo, da so neposredne naložbe v Sloveniji leta 2023 zrasle za 9,1 odstotka, na 22,1 milijarde evrov. Neposredne slovenske naložbe v tujini pa so zrasle za 9,7 odstotka, na 9,4 milijarde evrov. Podatkov za prvo polletje 2024 ni.

Za največ prevzemnega dogajanja je poskrbela NLB. Leta 2023 je bilo pri NLB v ospredju iskanje potencialnih prevzemnih priložnosti, je lani povedal prvi mož banke Blaž Brodnjak. V začetku leta 2023 so imeli pri NLB zaradi kapitalske in likvidnostne situacije potenciala za nakup do okoli dve milijardi evrov rizične tehtane aktive, kar pomeni do bilančne vsote treh milijard evrov. Po prvem polletju so zmogljivost za združitve in prevzeme povečali na več kot štiri milijarde evrov tveganju prilagojene aktive.

NLB prevzema Summit Leasing

Nova Ljubljanska banka (NLB) je novembra naznanila prevzemno namero družbe Summit Leasing. Summit Leasing je največji ponudnik na slovenskem lizinškem trgu. Natančen podatek o velikosti tržnega deleža je skrivnost. Kot so povedali na Banki Slovenije, so podatki zaupne narave. Summit Leasing obvladuje okoli 31 odstotkov financirane vrednosti slovenskega lizinškega trga. Hčerinska družba NLB Lease&Go pa si lasti okoli 10-odstotni tržni delež, kažejo podatki o poslovanju.

S prevzemom bi NLB postala vodilna na slovenskem lizinškem trgu, saj bi obvladovala okoli 40 odstotkov trga. NLB si že nekaj časa prizadeva okrepiti položaj na lizinškem trgu. Banka je namreč dejavnost lizinga pred leti opustila. Zaradi zavlačevanja pri privatizaciji banke je država pred leti prekršila zaveze, ki jih je podpisala ob njenem finančnem reševanju. Zato je morala NLB lizinško dejavnost prodati. Lizing je bil eno od področij, na katerih je imela največje izgube in zaradi česar jo je država leta 2013 reševala z dokapitalizacijo.

Bloomberg Mercury

NLB Lease&Go je na trg vstopil spomladi leta 2020, leta 2022 pa so ustanovili nove lizinške družbe v Severni Makedoniji in Srbiji. Istega leta je družba tudi prvič poslovala z dobičkom. Poslovanje s prebivalstvom v NLB Lease&Go je tudi leta 2023 enakomerno raslo in na letni ravni doseglo 32-odstotno povečanje portfelja. NLB je prevzem družbe SLS Holdco (lastnice Summit Leasinga) pri Agenciji za varstvo konkurence (AVK) priglasil konec decembra. O prevzemu se ta še ni izrekla.

Zelena luč za prevzem Mobil Leasinga

NLB je pred dnevi dobila zeleno luč za prevzem hrvaškega podjetja Mobil Leasing. Zahteva za posredno pridobitev je povezana s prevzemnim postopkom slovenske družbe SLS Holdco, ki ima v lasti 100 odstotkov delnic družbe Summit Leasing Slovenija. Ta pa je lastnica Mobil Leasinga na Hrvaškem. Podjetje si lasti 3,3 odstotka hrvaškega lizinškega trga, saj ima 3.500 pogodb o financiranju vozil.

Hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev (Hanfa) je ocenila, da NLB izpolnjuje vse pogoje za prevzem po zakonu o lizingu. NLB je tako dobil zeleno luč za vstop na hrvaški lizinški trg. Odločitev pa je za NLB pomembna tudi zaradi prevzema Addiko Bank, s katerim želi vstopiti še na bančni trg.

NLB v boju za Addiko Bank

Prvi mož NLB Blaž Brodnjak je leta 2023 po objavi rekordnih poslovnih rezultatov napovedal prevzeme. Najbolj jih je mikal vstop na hrvaški trg. Po objavi namere prevzemne ponudbe Summit Leasinga je pretekli mesec NLB objavila še prevzemno ponudbo avstrijske Addiko Bank. NLB želi pridobiti vsaj 75 odstotkov avstrijske banke. Pričakujejo, da bodo vsi postopki, povezani s prevzemom, končani v enem letu. Za delnico so ponujali 20 evrov, zmanjšano za morebitna prihodnja izplačila dividend.

Pri Addiko bank tekmujejo s srbskima poslovnežema Miodragom Kostićem prek Holdinga Agri Europe Cyprus in Davorjem Macuro, ki vodi podjetje Alta Pay. Delničarji Addiko Bank, ki so sprejeli ponudbo Agri pred objavo prevzemne dokumentacije NLB, lahko od nje odstopijo in sprejmejo ponudbo NLB. To pa morajo sprejeti vsaj štiri dni pred iztekom ponudbe Agri, ki se je iztekla 27. junija. Glavni razlog prevzema je poslovanje na trgih nekdanje Jugoslavije, tudi na Hrvaškem, ki je "največji trg v regiji in nas zelo zanima", je junija povedal Brodnjak.

Na Hrvaškem vidi Brodnjak "izjemne priložnosti in sinergije", zlasti po vstopu Hrvaške v EU. "Načrtno smo dali denar na stran, bili smo pripravljeni in smo lahko dali ponudbo, ko je bilo treba," je povedal predsednik uprave NLB. Če bi NLB prevzela vse delnice, bi zanje plačala 386 milijonov evrov.

Telemach v skrbni pregled T-2

Telemach Slovenija in Garnol sta pretekli teden naznanila sklenitev pogodbe o nameravani prodaji in nakupu poslovnih deležev v družbi T-2. S prevzemom bi Telemach Slovenija pridobil več kot 98-odstotni poslovni delež T-2. Po opravljenem skrbnem pregledu nameravajo v prihodnjih tednih podpisati pogodbo o nakupu poslovnih deležev. Dogajanje je spodbudil predlog za začetek stečaja T-2, ki ga je aprila vložil Slovenski državni holding (SDH). Spor z SDH se vleče že desetletje, ki ga je ta 'podedoval' od Družbe za upravljanje terjatev bank.

Telemach bi s prevzemom oziroma združitvijo postal vodilni po številu priključkov fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta. Skupno bi obvladoval 54,7 odstotka trga in se Telekomu Slovenije približali tudi po številu oziroma deležu naročnikov mobilne telefonije. Lastili bi si skoraj 35 odstotkov naročnikov mobilne telefonije, kar je približno pol odstotne točke manj od Telekoma Slovenije.

Pri deležu priključkov storitev televizij bi Telemach povečal 6,3-odsotni tržni delež na 38,75-odstotnega. Največjega bi z 42 odstotki ohranil Telekom. Po prihodkih bi se Telemach dodatno utrdil na drugem mestu. Telemach bo moral za prevzem pridobiti še soglasje varuha konkurence. Prevzem pri regulatorju še ni bil priglašen, so nam potrdili z AVK.

Mercator bi prevzel Tuš, ampak …

Eden najvidnejših prevzemom trenutno poteka v maloprodaji. Največji slovenski trgovec Mercator, ki zavzema slabih 28 odstotkov živilske maloprodaje, je oktobra priglasil prevzem družbe Engrotuš, ki je lastnica trgovske verige Tuš. Engrotuš je posredno prek povezanih družb v večinski, 80-odstotni lasti sklada Alfi, ki je do deleža leta 2020 prišel s konverzijo terjatev. V Alfiju že nekaj časa ne skrivajo, da so zainteresirani za prodajo. Engrotuš je v letu 2022 prihodke povečal za pet odstotkov, na 480 milijonov evrov, odhodki pa so zrasli za sedem odstotkov, na 479 milijonov evrov.

Dobiček pred obrestmi in davki (EBIT) je bil 1,71 milijona evrov, skupno pa so pridelali 6,3 milijona evrov izgube. Podatki za leto 2023 še niso na voljo. Engrotuš je konec leta 2022 v 260 poslovalnicah zaposloval 2.635 zaposlenih. Lasti si približno 10-odstotni tržni delež živilske maloprodaje, so v analizi ugotovili analitiki Bloomberg Adria. S prevzemom bi Mercator obvladoval približno 38 odstotkov slovenskega trga živilske maloprodaje.

Postopek prevzema bi se lahko zavlekel, saj je AVK februarja že priglašeno koncentracijo zavrgla. Pristojni organ za obravnavno prevzema je Evropska komisija, kamor jo bo moral vložiti Mercator. Postopek prevzema bi se zato lahko podaljšal za svaj dve leti, je poročal Forbes Slovenija.

Kot so zapisali na AVK, ima koncentracija razsežnost EU takrat, kadar udeležena podjetja skupaj svetovno ustvarijo več kot pet milijard evrov prometa in skupni promet v EU vsakega od podjetij presega 250 milijonov evrov, razen če vsako od podjetij ustvari več kot dve tretjini skupnega prometa na trgu EU v isti državi članici. Obe podjetji presegata drugi pogoj. Vrednost transakcije so ocenjevali na 30 milijonov evrov.

Hrvaški Mplus prevzel večinski delež v Panviti

Več prevzemov je bil napovedanih v živilski industriji. Hrvaška storitvena družba Mplus je maja prevzela 51-odstotni lastniški delež v Skupini Panvita. Za omenjeni delež je odštela 50 milijonov evrov. Naložba v skupino bo po pridobitvi vseh potrebnih soglasij omogočila njeno rast in širitev na jugovzhodne trge, navajajo pri Panviti. Skupina je eden največjih igralcev na slovenskem kmetijskem in živilskem trgu, saj v Sloveniji zaposluje več kot 700 ljudi in obdeluje več kot 3.500 hektarjev kmetijskih zemljišč.

Predsednik uprave Panvite Peter Polanič je povedal, da so v skupini Mplus prepoznali najboljšega strateškega partnerja za razvoj in uveljavitev Panvite kot vodilne živilske družbe v regiji. Iz Panvite so sporočili, da sedež podjetja ostaja v Rakičanu, vodstvo pa slovensko.

Tožilstvo ustavilo prodajo Celjskih mesnin

Konec maja je vstop v Celjske mesnine napovedalo hrvaško podjetje Braća Pivac, ki je prevzelo večinski delež. Mesna industrija Braća Pivac je glavni igralec na hrvaškem trgu z mesnimi izdelki. Tri podjetja v njihovi skupini so na seznamu petih največjih med hrvaškimi mesnimi podjetji; matična Mesna industrija braća Pivac je na prvem mestu, PPK iz Karlovca in Vajda iz Čakovca pa sta na tretjem in petem mestu. Skupaj so ta tri podjetja lani ustvarila več kot 720 milijonov evrov prihodkov, je pisal hrvaški Bloomberg Adria.

V prodajo se je junija vpletlo specializirano državno tožilstvo, ki je blokiralo večinski del lastništva podjetja. S tem je Izidorju Krivcu - 60-odstotnem lastniku družbe CM Invest - prepovedalo, da proda ali zastavi 60-odstotni delež Celjskih mesnin, je poročal portal Necenzurirano.

Celjske mesnine so leta 2023 ustvarile 105,5 milijona evrov prihodkov, vendar pridelale 1,79 milijona evrov izgube. "Celjske mesnine smo prepoznali kot dragoceno podjetje z velikim potencialom, poleg krepitve likvidnosti podjetja pa se bomo z vstopom v lastniško strukturo osredotočili na ustvarjanje pogojev za njen nadaljnji razvoj z investicijami in celostnim izboljšanjem poslovanja.

To strateško partnerstvo je združljivo na več poslovnih ravneh, saj sta "obe podjetji veliki proizvajalki mesa in predelovalki domačih surovin z dolgoletnimi izkušnjami in uporabnim znanjem", je povedal Neven Pivac, predsednik uprave Mesne industrije Braća Pivac.

Perutnina Ptuj v prevzem na Hrvaškem

Ne prevzemajo le hrvaška podjetja v Sloveniji, ampak tudi slovenska na Hrvaškem. Slovenska Perutnina Ptuj je v postopku prevzema hrvaškega veletrgovca z žitaricami Toni. Podjetje se ukvarja z odkupom, sušenjem in skladiščenjem žit ter njihovo prodajo, podjetje pa zaposluje približno 30 ljudi. Lani so ustvarili 24 milijonov evrov poslovnih prihodkov in 1,6 milijona čistega dobička.

Tamino Petelinšek/STA/Hina

Hrvaško podjetje je zanimivo za poslovni model ptujske Perutnine, ki poleg proizvodnje mesnih izdelkov prideluje tudi krmo za živali. Lastnik podjetja je Antun Marodi. Prevzema v hrvaškem podjetju za Bloomberg Adria niso ne zanikali ne potrdili, so pa povedali, da je Marodi "javno dejal, da bo Toni vse deležnike sproti in transparentno obvestil, če bo prišlo do sprememb v lastniški strukturi družbe". V podjetju Toni se na prošnjo za komentar transakcije niso odzvali.

Veleblagovnica Nama v nemške roke

Družba Nama, ki ima v lasti ljubljansko veleblagovnico Nama, je dobila novega lastnika. To je nemški sklad zasebnega kapitala Katera Beteiligungs-Verwaltungsgesellschaft. Kot so pred dnevi sporočili iz Name, je od Agencije za trg vrednostnih papirjev prejela odločbo, da je bila prevzemna ponudba uspešna. Prevzemnik je obvestil, da je prevzemno ponudbo sprejelo 13 lastnikov, ki so skupaj imetniki 115.944 delnic družbe, kar je 12,16 odstotka vseh izdanih delnic.

Cena, ki so jo Nemci ponudili za plačilo delnice, je bila 25 evrov. Že sredi aprila je sklad zasebnega kapitala Katera P11, ki spada pod okrilje nemškega nepremičninskega sklada KGAL, od Zavarovalnice Triglav in Generali odkupil delež v Nami in postal lastnik več kot 87 odstotkov družbe. Lastniški delež se je tako povečal na več kot 99 odstotkov.

STA

Škoti v slovensko energetiko

Škotska družba Aggreko je prevzela slovensko svetovalno podjetje s področja energetike Resalta. Aggreko je po navedbi Resalte vodilni svetovni ponudnik energetskih rešitev. Zaključek posla bo odvisen od regulativnih pogojev, pričakovali pa so, da bi se lahko to zgodilo v prvi polovici leta 2024. Resalta bo pod novim lastništvom še naprej rasla in razvijala projekte v srednji in vzhodni Evropi ter v tujini, so sporočili. Ekipa Resalte in vodstvena struktura pa bodo ostali nespremenjeni. Višine kupnine ne razkrivajo.

Resalta deluje na področju fotovoltaike, soproizvodnje toplote in električne energije iz biomase in plina, toplotnih črpalk, hlajenja in drugih ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti.

Srbski milijonar prevzel ljubljanski hotel

Srbska milijonarja Miodrag Kostić in Miroslav Mišković si v Sloveniji lastita hotela. Decembra se jima je pridružil še Dušan Mojsilović, prav tako eden najbogatejših Srbov, ki ima v lasti družbo Agromarket Kragujevac. Novembra je družba priglasila prevzem družbe AVF Hotel, ki ima v lasti ljubljanski hotel Austria Trend. AVK je decembra prevzemniku dala zeleno luč. Družba AVF Hotel, ki se je maja preimenovala v AM Hotel, je v 2023 prihodke povečala za desetino, na 1,85 milijona evrov in pridelala 225 tisoč evrov izgube. Agromarket ima v lasti tudi Semenarno Ljubljana, je poročalo Delo.

Dva hrvaška prevzema v zobozdravstvu

Hrvaška skupina Adria Dental Group (ADG) je januarja prevzela koprsko zobozdravstveno Kliniko Primadent. S prevzemom hrvaška skupina vstopa na slovenski trg. Primadent ima tri klinike in osem zobnih ambulant. Vrednost nakupa ni znana, je poročal portal Forbes.

Maja je ADG prevzela še ljubljanski Dentalni center Kovačič, je poročalo Delo. Večinski lastnik ADG je zagrebški investicijski sklad Provectus Capital Partners, ki ga je ustanovil in vodi Igor Čičak. Gre za nekdanjega podpredsednika uprave Agrokorja, so poročale Finance.

''V ADG smo letos s širitvijo na slovenski trg naredili strateški korak k cilju postati prepoznaven naslov za vrhunske zobozdravstvene storitve v celotni regiji,'' je za Delo povedal Gordan Muškić, predsednik uprave ADG. ADG je bila ustanovljena leta 2021. Obvladujejo mrežo desetih klinik, devetih zobozdravstvenih laboratorijev, več kot 100 zobozdravstvenih ordinacij in imajo več kot 500 zaposlenih.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar