Trg prevzemov je po oceni PwC v enem najizrazitejših medvedjih trendov v zadnjih desetih letih. To pripisujejo tudi visokim obrestnim meram, ki so dlje časa ostale na višjih ravneh. Čeprav podatki širše regije Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike kažejo, da se je vrednost poslov prevzemov zmanjšala, je bilo dogajanje na slovenskem trgu prevzemov živahno. Soj žarometov je pobrala NLB, ki je poskusila z več prevzemi. Z nekaterimi ji je uspelo, s katerim tudi ne. Potem je svoj tržni delež v maloprodaji želel povečati Mercator, ki je na koncu od prevzema Tuša odstopil.
Tudi zunaj največjih prevzemnih zgodb, ki pritegnejo največ pozornosti, se je dogajalo veliko. Do konsolidacije prihaja v živilski industriji, gostinstvu, telekomunikacijah in zobozdravstvu. Pripravili smo pregled prevzemov slovenskih podjetij ter prevzeme slovenskih podjetij, ki so jih izvedla tuja podjetja. V začetku leta 2023 so imeli pri NLB zaradi kapitalske in likvidnostne situacije potenciala za nakup do okoli dve milijardi evrov rizične tehtane aktive, po prvem polletju so zmogljivost povečali na več kot štiri milijarde evrov tveganju prilagojene aktive.
Proteini po nakupih v Avstriji
Slovenski prodajalec športne prehrane Proteini.si je kupil avstrijskega prodajalca Atombody. "Na Proteni.si smo letos božične nakupe popeljali na povsem novo raven. Ravno v teh dneh smo zaključili nakup največje avstrijske blagovne znamke v športni prehrani Atombody," je na omrežju Facebook zapisal direktor podjetja Simon Mastnak. "Skupno bo naša skupina Proteini.si od zdaj imela več kot 70 lastnih trgovin od Hannovra do Skopja, naši proizvodi bodo na voljo na več kot 8.000 prodajnih mestih v tako rekoč vseh pomembnih trgovskih verigah v naši regiji," je zapisal Mastnak.
Preberi še
Slovenski Proteini.si kupili avstrijskega trgovca Atombody
Prihaja do združitve dveh trgovcev s športno prehrano.
20.12.2024
Hrvaški lastnik Panvite prevzema pekarsko podjetje Mlinar
Investitor iz Hrvaškem napoveduje združitev Mlinarja in Panvite.
20.12.2024
Združitev Nissana in Honde: Pred vrati tretjega največjega avtomobilista na svetu?
Delnica Nissana je po novici pridobila 24 odstotkov, delnica Honde pa izgubila 3,4 odstotka.
18.12.2024
Zalando prevzema About You: Nova dinamika v evropski modni industriji
Industrija spletnih trgovin oblačil in mode se konsolidira.
11.12.2024
Masten: Bančnih prevzemnih tarč v regiji počasi zmanjkuje
Tržni test je po njegovem mnenju pokazal, da 22 evrov za delnico Addiko Bank ni bilo dovolj.
22.08.2024
Konsolidacija trga: Sovita po neuspelem prevzemnem poskusu z novo tarčo
V Soviti z združitvijo vidijo priložnosti za razvoj dejavnosti. Vrednosti posla ne razkrivajo.
12.08.2024
Prevzemi v Sloveniji: Prihod hrvaških podjetij in pohod NLB
Zbrali smo najodmevnejše prevzeme slovenskih podjetij:
08.07.2024
Z nakupom avstrijskega prodajalca bodo v ponudbo izdelkov športne prehrane dodali še izdelke blagovne znamke Sportnahrung.at, celoten asortima Vast in nekatere blagovne znamke. S transakcijo je Adrian Rinklin, dosedanji lastnik AtomBody, postal 10-odstotni lastnik skupine Proteini.si, je sporočil Mastnak. S povezavo z Rinklinom, enim najbogatejših Avstrijcev, bo podjetje hitreje raslo in si utrdilo položaj vodilne znamke v športni prehrani tudi v zahodnem delu Evrope, kjer bodo nastopali pod blagovno znamko AtomBody, je še zapisal Mastnak.
Mehičani dobili zeleno luč za prevzem Don Dona
Pekovska družba Don Don je oktobra sporočila, da je sklenila sporazum z mehiško skupino Bimbo, pekovskim gigantom, enim največjih pekovskih podjetij na svetu. V mehiški družbi so Don Don opisali kot vodilnega igralca v pekovski panogi jugovzhodne Evrope. Don Don bo še naprej krepil tržne deleže na vseh trgih, kjer že posluje. ''Pekovski proizvodi Don Dona bodo prek Bimbo Group pridobili edinstveno priložnost za promocijo in prodajo na globalnih trgih,'' je pisal Dnevnik.
Don Don zaposluje več kot 2.400 ljudi. Združena pekovska skupina bo po njihovih navedbah okrepila regijsko prisotnost ter nadaljevala naložbe v visokotehnološke tovarne, strateške povezave in prevzeme na ključnih trgih. Pred dnevi je prevzem 'požegnal' slovenski varuh konkurence (AVK).
Sovite v nov poskus prevzema
Prehranski velikan Sovita, ki je nastal iz francoske multinacionalke Sodexo, je pri Agenciji za varstvo konkurence (AVK) poleti priglasil prevzem podjetja Gorenje Gostinstvo. Sovita je eno največjih podjetij s področja gostinstva. Ukvarja se s pripravo in dostavo hrane. Tudi velenjsko Gorenje Gostinstvo velja za eno največjih podjetij v panogi strežbe jedi in pijač, je v lasti družbe Hisense Europe. Ukvarja se zagotavljanjem hrane za zaposlene v podjetjih v okolici Velenja in širše. Ponuja tudi hotelske namestitve v hotelu Paka, pripravlja dnevno hrano za velenjske dijake ter ponuja restavracijske storitve in pogostitve (storitve cateringa).
''V združitvi dobrih praks tako ene kot druge družbe vidimo veliko priložnosti za razvoj dejavnosti, s ciljem zagotavljanja varne in zdrave vsakodnevne prehrane in preostale gostinske ponudbe,'' so zapisali v Soviti. Dodajajo, da stalno iščejo priložnosti za rast in razvoj. AVK se o prevzemu še ni izrekla. Sovita je lani želela prevzeti konkurenta Adriarest; po dveh korektivnih ukrepih je od prevzema odstopila.
Švedi prevzeli štajerskega proizvajalca varnostne opreme
Mariborska družba Primat, ki se ukvarja z izdelavo sefov, blagajn in varnostnih omar, je dobila novega lastnika, je poročal portal Mariborinfo.com. Prevzela jih je švedska družba Gunnebo Safe Storage, ki je prisotna na globalnem trgu varnostne opreme. ''Podjetji pred združitvijo nista bili konkurenčni, čeprav delujeta v enaki branži in nudita najkakovostnejše izdelke in storitve. Zato naj bi bila združitev toliko lažja,'' je za Mariborinfo povedal predsednik družbe Gunnebo Safe Storage Stefan Syren.
Družba Primat je ob koncu leta 2023 zaposlovala 85 ljudi, izhaja iz letnega poročila. Zaradi prestrukturiranja glavnega kupca, upočasnitve na glavnih trgih ter zaostritve cenovne konkurence je podjetje zabeležilo upad prihodkov za 15 odstotkov, dobiček pa je upadel za 54 odstotkov. Po besedah predstavnikov obeh podjetij Gunnebo v Primat prinaša večje možnosti za nadaljnji razvoj in lažji prodor na mednarodne trge ter večje investicije v proizvodne obrate v Sloveniji in Srbiji. Odpuščali ne bodo, kvečjemu bodo število zaposlenih povečali, so povedali.
NLB prevzela Summit Leasing
Nova Ljubljanska banka (NLB) je septembra prejela soglasja za prevzem družbe Summit Leasing - največjega ponudnika na slovenskem lizinškem trgu. Summit Leasing obvladuje okoli 31 odstotkov financirane vrednosti slovenskega lizinškega trga; hčerinska družba NLB Lease&Go pa si lasti okoli 10-odstotni tržni delež, kažejo podatki o poslovanju. S prevzemom NLB postaja vodilna na slovenskem lizinškem trgu, saj obvladuje okoli 40 odstotkov trga.
NLB si že nekaj časa prizadeva okrepiti položaj na lizinškem trgu; banka je dejavnost lizinga pred leti opustila. Zaradi zavlačevanja pri privatizaciji banke je država pred leti prekršila zaveze, ki jih je podpisala ob njenem finančnem reševanju. Zato je morala NLB lizinško dejavnost prodati. Lizing je bil eno od področij, na katerih je imela največje izgube in zaradi česar jo je država leta 2013 reševala z dokapitalizacijo.
Storitve lizinga po njihovih besedah dopolnjujejo ponudbo kreditov. Lizing naj bi postal pomemben del skupine. NLB Lease&Go, Summit Leasing in hčerinska družba na Hrvaškem Mobil Leasing bodo do združitve NLB Lease&Go in Summit Leasinga, ki bo predvidoma v drugem četrtletju 2025, delovale kot samostojne družbe. Mobil Leasing pa bo tudi v prihodnje deloval kot ločena družba na hrvaškem trgu. Sprememb v vsakodnevnem poslovanju strank po njihovih zagotovilih torej ne bo.
NLB prevzela še hrvaški Mobil Leasing
NLB je poleti dobila zeleno luč za prevzem hrvaškega podjetja Mobil Leasing. Zahteva za posredno pridobitev je povezana s prevzemnim postopkom slovenske družbe SLS Holdco, ki ima v lasti 100 odstotkov delnic družbe Summit Leasing Slovenija, ta pa je lastnica Mobil Leasinga na Hrvaškem. Podjetje si lasti 3,3 odstotka hrvaškega lizinškega trga, saj ima 3.500 pogodb o financiranju vozil.
Odločitev o prevzemu hrvaškega podjetja Mobil Leasing je za NLB pomembna tudi zaradi prevzema Addiko Bank, s katerim želi banka vstopiti še na bančni trg. Hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev (Hanfa) je ocenila, da NLB izpolnjuje vse pogoje za prevzem po zakonu o lizingu. NLB je tako dobila zeleno luč za vstop na hrvaški lizinški trg. Odločitev je bila za NLB pomembna tudi zaradi prevzema Addiko Bank, s katerim je želela vstopiti še na bančni trg.
NLB v boju za Addiko Bank ni uspelo
Prvi mož NLB Blaž Brodnjak je leta 2023 napovedal prevzeme. Najbolj jih je mikal vstop na hrvaški trg. Po objavi namere prevzemne ponudbe Summit Leasinga je NLB objavila še prevzemno ponudbo avstrijske Addiko Bank. NLB je želela pridobiti vsaj 75 odstotkov avstrijske banke. Največja ovira je bil postavljen pogoj, da morajo za veljavnost prevzemne ponudbe pridobiti 75-odstotni delež v kapitalu. Ta pogoj ni bil izpolnjen, kar pomeni, da ponudba ni bila uspešna, so iz NLB sporočili avgusta.
Do konca obdobja za sprejem ponudbe je bilo pri agentu za plačila in poravnave skupaj deponiranih za prodajo 7.096.224 delnic Addiko, kar zajema 36,39 odstotka vseh izdanih delnic. NLB zdaj še leto dni ne more objaviti nove prevzemne ponudbe Addiko Bank, je jasno zapisano v prevzemni zakonodaji. Za Addiko bank so tekmovali s srbskima poslovnežema Miodragom Kostićem prek Holdinga Agri Europe Cyprus in Davorjem Macuro, ki vodi podjetje Alta Pay. V NLB vseeno ne popuščajo.
NLB prodira še na avtomobilski trg
Proti koncu leta so se odločneje podali še v avtomobilsko panogo. Prek novoustanovljene družbe NLB Car&Go kupuje spletno platformo za prodajo vozil doberavto.si, je razvidno iz prijave pri makedonski komisiji za varstvo konkurence. Platforma je v lasti Avto-moto zveze Slovenije (AMZS). Za namene te transakcije je skupina prejšnji mesec ustanovila NLB Car&Go kot družbo za upravljanje internetne platforme in z AMZS sklenila pogodbo o prenosu poslovanja. Ustanovitev družbe NLB Car&Go in podpis pogodbe o nakupu platforme doberavto.si je zgolj naslednji od korakov, s katerimi krepimo svoje aktivnosti na tem področju, so sporočili iz NLB in dodali, da še vedno čakajo na vsa potrebna regulatorna dovoljenja. V AMZS so sodelovanje z družbo NLB Car&Go potrdili.
''S podrobnejšimi informacijami bomo zainteresirane javnosti seznanili v skladu z dogovorom s partnerjem,'' so zapisali v AMZS. Na spletni platformi doberavto.si so vozila na voljo na lizing prek družbe NLB Hitri Leasing. NLB Lease & Go in doberavto.si sta v letu 2023 začela sodelovanje s ponujanjem financiranja na portalu, ne da bi obiskali poslovalnico. Ob oglaševanih avtomobilih je ob ceni naveden mesečni obrok lizinga. Portal doberavto.si je tako postal edini avtomobilski spletni oglasnik z izračunom in odobritvijo financiranja vozil na daljavo. Novembra je Brodnjak ob predstavitvi rezultatov v tretjem četrtletju povedal, da za bližnjo prihodnost ne izključuje novega prevzema.
Telemach prevzema T-2
Telemach Slovenija in Garnol sta avgusta podpisala pogodbe o nakupu poslovnih deležev v družbi T-2. S prevzemom bo Telemach Slovenija pridobil več kot 98-odstotni poslovni delež T-2. Dogajanje je spodbudil predlog za začetek stečaja T-2, ki ga je aprila vložil Slovenski državni holding (SDH). Spor s SDH, ki ga je 'podedoval' od Družbe za upravljanje terjatev bank, se vleče že desetletje. AVK se glede prevzema še ni izrekla.
Iz Telemacha Slovenija so sporočili, da bodo v prvi fazi pridobili 24,9-odstotni poslovni delež T-2, po zeleni luči regulatorja pa bo v skladu s podpisano pogodbo o nakupu deležev najmanj 98,06 odstotka T-2-ja. Avgusta sta tudi SDH in T-2 dosegla dogovor o poplačilu dolgov. Do dogovora je SDH prejel 37 milijonov evrov plačila, preostalih 53 milijonov evrov z obrestmi in zavarovanjem pa najpozneje do 31. julija 2027. ''Sklenjen dogovor med SDH, T-2 in Telemachom pomeni zaključek pogajanj in upravljavskih aktivnosti izterjave dolga,'' so sporočili iz SDH.
S prevzemom bi Telemach postal vodilni po številu priključkov fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta. Skupno bi obvladoval 54,7 odstotka trga in se Telekomu Slovenije približal tudi po deležu naročnikov mobilne telefonije. Lastil bi si skoraj 35 odstotkov naročnikov mobilne telefonije, kar je približno pol odstotne točke manj od Telekoma Slovenije.
V Telemachu, ki je v lasti skupine United Group, to pa vodi Dragan Šolak, menijo, da bo konsolidacija mobilnih in fiksnih omrežij obeh podjetij pozitivno vplivala tako na slovenske naročnike kot tudi gospodarstvo. Prispevala naj bi k boljši uporabniški izkušnji za vse naročnike.
Mercator se je ogrel za Tuš, nato pa odstopil
Eden najvidnejših prevzemom se je obetal v maloprodaji. Največji slovenski trgovec Mercator, ki zavzema slabih 28 odstotkov živilske maloprodaje, je želel prevzeti družbo Engrotuš, ki je lastnica trgovske verige Tuš. Mercator je novembra odstopil od pogodbe o nakupu Engrotuša, so iz Tuš Holdinga sporočili za STA.
Mercator je nakup družbe Engrotuš AVK priglasil že v 2023. AVK februarja že priglašeno koncentracijo zavrgla. Pristojni organ za obravnavno prevzema je Evropska komisija, kamor jo je moral vložiti Mercator. Iz Mercatorja so sporočili, da ključni pogoji iz pogodbe ne bodo izpolnjeni, zato so sprejeli odločitev, da od pogodbe odstopijo. Mercator pa naj bi zaradi odstopa od pogodbe ostal brez petih milijonov evrov varščine, so poročale Finance.
Engrotuš je posredno prek povezanih družb v večinski, 80-odstotni lasti sklada Alfi, ki je do deleža leta 2020 prišel s konverzijo terjatev. V Alfiju že nekaj časa ne skrivajo, da so zainteresirani za prodajo. Iskali bodo možnost prodaje podjetja resnejšemu kupcu.
Hrvaška veriga vstopa na slovenski trg
V senci poskusa prevzema Tuša se hrvaška trgovska veriga Studenac, ki ima na Hrvaškem največje število trgovin, širi na slovenski trg. Prevzeli so šenčursko verigo trgovin Kea. Šentjurski trgovec je družinsko podjetje z nekaj več kot 250 zaposlenimi, ki ima 31 trgovin, večinoma na Celjskem in Savinjskem pa tudi v Mariboru, Prekmurju in na Krasu. Lani je podjetje, kot so zapisali hrvaški prevzemniki, zabeležilo skoraj 50 milijonov evrov prihodkov, je poročal STA.
"S širitvijo na slovenski trg potrjujemo svojo zavezanost k nenehni rasti in razvoju ter prispevamo h koristim lokalnih skupnosti v obeh državah. Prevzem verige Kea ni le dokaz naše moči in izkoriščenosti potenciala rasti pa tudi naše odločenosti, da postanemo vodilna trgovska veriga v regiji," je za Bloomberg Adria Hrvaška povedal Dragan Baškarad, član uprave družbe Studenac. Pogodba o nakupu je že podpisana, transakcija pa čaka na odobritev Agencije za varstvo konkurence.
Hrvaški Mplus prevzel večinski delež v Panviti
Več prevzemov je bilo napovedanih v živilski industriji. Hrvaška storitvena družba Mplus je maja prevzela 51-odstotni lastniški delež v Skupini Panvita. Za omenjeni delež je odštela 50 milijonov evrov. Naložba v skupino bo po pridobitvi vseh potrebnih soglasij omogočila njeno rast in širitev na jugovzhodne trge, navajajo pri Panviti. Skupina je eden največjih igralcev na slovenskem kmetijskem in živilskem trgu, saj v Sloveniji zaposluje več kot 700 ljudi in obdeluje več kot 3.500 hektarjev kmetijskih zemljišč.
Predsednik uprave Panvite Peter Polanič je povedal, da so v skupini Mplus prepoznali najboljšega strateškega partnerja za razvoj in uveljavitev Panvite kot vodilne živilske družbe v regiji. Iz Panvite so sporočili, da sedež podjetja ostaja v Rakičanu, vodstvo pa slovensko.
AVK dal zeleno luč, tožilstvo še naprej blokira prodajo Celjskih mesnin
Konec maja je vstop v Celjske mesnine napovedalo hrvaško podjetje Braća Pivac, ki je prevzelo večinski delež. Mesna industrija Braća Pivac je glavni igralec na hrvaškem trgu z mesnimi izdelki. V prodajo se je junija vpletlo specializirano državno tožilstvo, ki je blokiralo večinski del lastništva podjetja. S tem je Izidorju Krivcu - 60-odstotnem lastniku družbe CM Invest - prepovedalo, da proda ali zastavi 60-odstotni delež Celjskih mesnin, je poročal portal Necenzurirano. Blokada je vpisana še danes. Krivec ne razkriva, ali se pri blokadi prodaje kaj premika, so pred dnevi pisali na Forbesu.
Celjske mesnine so leta 2023 ustvarile 105,5 milijona evrov prihodkov, vendar pridelale 1,79 milijona evrov izgube. "Celjske mesnine smo prepoznali kot dragoceno podjetje z velikim potencialom, poleg krepitve likvidnosti podjetja pa se bomo z vstopom v lastniško strukturo osredotočili na ustvarjanje pogojev za njen nadaljnji razvoj z investicijami in celostnim izboljšanjem poslovanja,'' so sporočili.
''Strateško partnerstvo je združljivo na več poslovnih ravneh, saj sta "obe podjetji veliki proizvajalki mesa in predelovalki domačih surovin z dolgoletnimi izkušnjami in uporabnim znanjem", je povedal Neven Pivac, predsednik uprave Mesne industrije Braća Pivac. Družba je pred dnevi dobila soglasje za prevzem od slovenskega varuha konkurence.
Perutnina Ptuj v prevzem na Hrvaškem
Ne prevzemajo le hrvaška podjetja v Sloveniji, ampak tudi slovenska na Hrvaškem. Perutnina Ptuj je v postopku prevzema hrvaškega veletrgovca z žitaricami Toni. Podjetje se ukvarja z odkupom, sušenjem in skladiščenjem žit ter njihovo prodajo, podjetje pa zaposluje približno 30 ljudi. Lani so ustvarili 24 milijonov evrov poslovnih prihodkov in 1,6 milijona čistega dobička.
Hrvaško podjetje je zanimivo za poslovni model ptujske Perutnine, ki poleg proizvodnje mesnih izdelkov prideluje tudi krmo za živali. Lastnik podjetja je Antun Marodi. Prevzema v hrvaškem podjetju za Bloomberg Adria niso ne zanikali ne potrdili, so pa povedali, da je Marodi "javno dejal, da bo Toni vse deležnike sproti in transparentno obvestil, če bo prišlo do sprememb v lastniški strukturi družbe". V podjetju Toni se na prošnjo za komentar transakcije niso odzvali.
Veleblagovnica Nama v nemške roke
Družba Nama, ki ima v lasti ljubljansko veleblagovnico Nama, je dobila novega lastnika. To je nemški sklad zasebnega kapitala Katera Beteiligungs-Verwaltungsgesellschaft. Kot so pred dnevi sporočili iz Name, je od Agencije za trg vrednostnih papirjev prejela odločbo, da je bila prevzemna ponudba uspešna. Prevzemnik je obvestil, da je prevzemno ponudbo sprejelo 13 lastnikov, ki so skupaj imetniki 115.944 delnic družbe, kar je 12,16 odstotka vseh izdanih delnic.
Cena, ki so jo Nemci ponudili za plačilo delnice, je bila 25 evrov. Že sredi aprila je sklad zasebnega kapitala Katera P11, ki spada pod okrilje nemškega nepremičninskega sklada KGAL, od Zavarovalnice Triglav in Generali odkupil delež v Nami in postal lastnik več kot 87 odstotkov družbe. Lastniški delež se je tako povečal na več kot 99 odstotkov.
Škoti v slovensko energetiko
Škotska družba Aggreko je prevzela slovensko svetovalno podjetje s področja energetike Resalta. Aggreko je po navedbi Resalte vodilni svetovni ponudnik energetskih rešitev. Zaključek posla bo odvisen od regulativnih pogojev, pričakovali pa so, da bi se lahko to zgodilo v prvi polovici leta 2024. Resalta bo pod novim lastništvom še naprej rasla in razvijala projekte v srednji in vzhodni Evropi ter v tujini, so sporočili. Ekipa Resalte in vodstvena struktura pa bodo ostali nespremenjeni. Višine kupnine ne razkrivajo.
Resalta deluje na področju fotovoltaike, soproizvodnje toplote in električne energije iz biomase in plina, toplotnih črpalk, hlajenja in drugih ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti.
Srbski milijonar prevzel ljubljanski hotel
Srbska milijonarja Miodrag Kostić in Miroslav Mišković si v Sloveniji lastita hotela. Decembra se jima je pridružil še Dušan Mojsilović, prav tako eden najbogatejših Srbov, ki ima v lasti družbo Agromarket Kragujevac. Novembra je družba priglasila prevzem družbe AVF Hotel, ki ima v lasti ljubljanski hotel Austria Trend. AVK je decembra prevzemniku dala zeleno luč. Družba AVF Hotel, ki se je maja preimenovala v AM Hotel, je v 2023 prihodke povečala za desetino na 1,85 milijona evrov in pridelala 225 tisoč evrov izgube. Agromarket ima v lasti tudi Semenarno Ljubljana, je poročalo Delo.
Dva hrvaška prevzema v zobozdravstvu
Hrvaška skupina Adria Dental Group (ADG) je januarja prevzela koprsko zobozdravstveno Kliniko Primadent. S prevzemom hrvaška skupina vstopa na slovenski trg. Primadent ima tri klinike in osem zobnih ambulant. Vrednost nakupa ni znana, je poročal portal Forbes.
Maja je ADG prevzela še ljubljanski Dentalni center Kovačič, je poročalo Delo. Večinski lastnik ADG je zagrebški investicijski sklad Provectus Capital Partners, ki ga je ustanovil in ga vodi Igor Čičak. Gre za nekdanjega podpredsednika uprave Agrokorja, so poročale Finance.
''V ADG smo letos s širitvijo na slovenski trg naredili strateški korak k cilju postati prepoznaven naslov za vrhunske zobozdravstvene storitve v celotni regiji,'' je za Delo povedal Gordan Muškić, predsednik uprave ADG. ADG je bila ustanovljena leta 2021. Obvladujejo mrežo desetih klinik, devetih zobozdravstvenih laboratorijev, več kot 100 zobozdravstvenih ordinacij in imajo več kot 500 zaposlenih.