Perutnina Ptuj kupuje hrvaškega veletrgovca z žitaricami?

Slovenska Perutnina Ptuj je v postopku prevzema hrvaškega veletrgovca z žitaricami Toni s sedežem v Donjem Kraljevcu v Međimurju, izhaja iz objave Andreja Grubišića, partnerja v odvetniški pisarni Grubišić in partnerji, na družbenem omrežju LinkedIn. Grubišić in njegovi partnerji so bili finančni svetovalci lastnika podjetja Toni Antuna Marodija, poročajo hrvaški kolegi.

Podjetje Toni se ukvarja z odkupom, sušenjem in skladiščenjem žit ter njihovo prodajo, podjetje pa zaposluje približno 30 ljudi. Lani so ustvarili 24 milijonov evrov poslovnih prihodkov in 1,6 milijona čistega dobička, kažejo podatki hrvaške finančne agencije. Hrvaško podjetje je zanimivo za poslovni model ptujske perutnine, ki poleg proizvodnje mesnih izdelkov proizvaja tudi krmo za živali.

Prevzema v hrvaškem podjetju za Bloomberg Adria niso ne zanikali ne potrdili, so pa povedali, da je Marodi "javno izjavil, da bo Toni vse deležnike sproti in transparentno obvestil, če bo prišlo do sprememb v lastniški strukturi družbe". V podjetju Toni se na prošnjo za komentar transakcije niso odzvali.

Perutnina Ptuj po podatkih s spletne strani zaposluje 4.600 ljudi v sedmih državah. Na Hrvaškem je najbolj znana po blagovni znamki mesnih izdelkov Poli, medtem ko hrano za živali proizvaja pod blagovno znamko Agronatur. Glavni dejavnosti, s katerima družba in Skupina Perutnina Ptuj ustvarita nekaj manj kot 90 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje, sta vezani na prodajo perutninskega mesa in perutninskih izdelkov, ki so pripravljeni za takojšnjo uporabo. Dopolnilni program in druge dejavnosti ter preostali prihodki prispevajo nekaj več kot 10 odstotkov.

Od leta 2019 je Perutnina v lasti ukrajinskega kmetijskega velikana MHP, ki je imel lani tri milijarde dolarjev prihodkov. Skupina je lani pridelala 1,3 milijona ton koruze. Letni prihodki Perutnine Ptuj se gibljejo v razponu okoli pol milijarde evrov.

Lanski čisti dobiček Tonija je bil nekoliko večji kot leta 2022, ko je bil 1,5 milijona evrov, družbi pa je kljub 21-odstotnemu padcu prihodkov s 30,4 milijona evrov v letu 2022 uspelo ohraniti dobičkonosnost. 

Vrstijo se hrvaški prevzemi pri nas

V prvih dneh maja je presenetila novica, da je večinski delež Panvite prevzel hrvaški sklad Mplus. S poslom so pridobili tudi pravico do upravljanja več kot 3.500 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč. Ta teden je bila potrjena tudi novica, da bo Celjske mesnine prevzela hrvaška družba Mesne industrije Braća Pivac. Celjske mesnine so največji odkupovalec živine in predelovalec rdečega mesa v Sloveniji. 

V Panviti prepoznavajo tudi potrebo po nadaljnji rasti skupine. ''Tu omejenost majhnega slovenskega trga in relativna kapitalska šibkost zahteva drugačne načine razmišljanja,'' razloge za posel našteva predsednik uprave Toni Balažič. V Mplusu so našli partnerja, ki je ''dovolj močan, da podpre vizijo Panvite", pravi Balažič. Vizija družbe je, da rastejo in postanejo eno ključnih prehranskih podjetij v regiji, pravi predsednik uprave Panvite.