Kdo plača odstranitev odslužene sončne elektrarne?

Proizvodnja elektrike iz sončnih elektrarn v Sloveniji hitro narašča. S povečevanjem površine sončnih panelov je vse bolj aktualno vprašanje njihove odstranitve in razgradnje.

Zgolj v letu 2023 so vlagatelji v Sloveniji postavili za več kot 400 megavatov sončnih elektrarn, tako da je konec lanskega leta skupna instalirana moč sončnih elektrarn obsegala 1101,5 megavata, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Za primerjavo: moč Nuklearne elektrarne Krško je približno 700 megavatov.

Za prevzem panelov poskrbi izvajalec

S takšno rastjo je Slovenija med vodilnimi državami v Evropski uniji po moči sončnih elektrarn na prebivalca, pravijo na ministrstvu za okolje. Po podatkih neprofitne organizacije SolarPower Europe bi se država s preračunanimi okoli 500 vati na prebivalca uvrstila okoli desetega mesta med evropskimi državami, v družbo Portugalske, Grčije in Malte. Na prvem mestu je po podatkih iz leta 2022 Nizozemska s tisoč vati na prebivalca.

Kaj se bo zgodilo s fotonapetostnimi paneli, ki jih v zadnjih letih investitorji mrzlično nameščajo na strehe hiš in tovarn, ko bodo nehali delovati?

"V večini primerov se elektrarne menjajo, in ne samo odstranjujejo. V takem primeru za prevzem panelov poskrbi izvajalec, to je dobavitelj novih fotonapetostnih panelov," je odgovorila Alenka Gruden-Belavič iz podjetja ZEOS. Uredba o odpadni električni in elektronski opremi namreč določa, da mora proizvajalec ob dobavi novih panelov prevzeti odpadne v isti količini, kot je dobavil novih.

Reciklažo opravljajo v centrih v tujini

Plačnik stroškov zbiranja, recikliranja ter odstranjevanja je zato proizvajalec. Proizvajalci pa morajo biti vpisani v enega od skupnih načrtov za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Med nosilci teh načrtov je tudi ZEOS, ki obdelavo in recikliranje panelov izvaja s partnerji v tujini, saj v Sloveniji tovrstnega reciklažnega centra ni.

O plačilu stroškov odstranitve izrabljenih panelov in njihovega transporta se morata dogovoriti prodajalec in kupec, je odgovorila Alenka Gruden-Belavič iz podjetja ZEOS.

"Naše podjetje v skladu s shemo pri uvozu plačuje prispevek za prevzem in reciklažo. Na osnovi trenutne zakonodaje je nosilec sheme odgovoren za prevzem in reciklažo starih delov," je sporočil Marko Femc, direktor podjetja Plan-Net solar iz Preserja, enega večjih prodajalcev sončnih elektrarn v Sloveniji.

Konec življenjske dobe dobrih panelov je še daleč

Pri podjetju Bisol, največjem slovenskem proizvajalcu sončnih panelov, pravijo, da je življenjska doba kakovostnih panelov več kot 40 let, zato so okvare danes še redke. "V prvem koraku je treba modul pregledati in oceniti, ali je poškodovan ali okvarjen. Če je modul slučajno res okvarjen, kar je danes še redko, ga vzdrževalci pošljejo proizvajalcu nazaj v proizvodnjo, kjer ga ponovno pregledajo in izvedejo meritve, nato pa ga stranki vrnejo kot delujočega," je odgovorila Ana Jazbinšek iz Bisola.

 

 

Če gre za nepopravljivo okvaro, njihova stranka prejme nov modul, za okvarjenega pa brez stroškov za stranko uredijo vse postopke reciklaže v certificiranem obratu za razgradnjo fotonapetostnih modulov v EU.

Opustitev sistema neto meritev bo zmanjšala povpraševanje

Pri Plan-Net sicer napovedujejo, da bo letos zaradi opustitve starega načina obračuna omrežnine po sistemu neto meritev (net metering oziroma netiranje) pri individualnih uporabnikih prišlo do 90-odstotnega upada investicij v sončne elektrarne, pri poslovnih uporabnikih pa do 50-odstotnega upada investicij v sončne elektrarne. "Letos smo osredotočeni predvsem na dokončevanje elektrarn, ki so bile prodane lani," je odgovoril direktor podjetja Marko Femc.

Na ministrstvu za okolje, prostor in energijo napovedujejo, da bo proizvodnja elektrike iz sončnih elektrarn letos presegla tisoč gigavatnih ur (lani je po oceni znašala 884 gigavatnih ur). Do leta 2030 pa naj bi se moč postavljenih sončnih elektrarn iz sedanjih 1100 megavatov povečala na približno 3500 megavatov, torej za več kot trikrat.

Veliko večino modula je mogoče reciklirati

Reciklaža fotonapetostnih modulov je danes v večji meri rešen tehnološki izziv, pripravljen na industrializacijo, je odgovoril profesor Marko Jankovec iz ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. "Veliko večino modula se da razstaviti na surovine in jih ponovno uporabiti, kot na primer steklo, aluminij, baker, srebro ... Da se celo izdelati enako učinkovite sončne celice iz recikliranega silicija," je pojasnil profesor Jankovec. Več podjetij, med njimi nemški Reiling in japonski NPC, ima že vzpostavljene tehnologije in avtomatizirane linije za njihovo reciklažo.

Dopolnjeno z izjavo profesorja Marka Jankovca.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar