Razkrivamo: Kdo je v 2023 prejel največ subvencij Eko sklada

Eko sklad je leta 2023 izplačal slabih 95 milijonov evrov finančnih spodbud, je razvidno iz končnega seznama prejemnikov, ki je bil objavljen februarja. Leta 2022 je izplačal 73,57 milijona evrov. Izplačila subvencij so se tako povečala za okoli 28 odstotkov. Skupno je nepovratno finančno spodbudo v preteklem letu prejelo 33.347 fizičnih, pravnih oseb in občin. To je 27,3 odstotka več kot leta 2022, ko je sklad izdal 26.190 odločb.

Vrh lestvice so zasedle občine, prvo podjetje najdemo šele na 18. mestu. Občine so sredstva najpogosteje prejela zaradi gradnje skoraj ničenergijskih javnih stavb.

Za katere namene so občine prejele subvencije?

Največ nepovratnih finančnih spodbud je počrpala Mestna občina Kranj (MOK), ki je prejela 1,4 milijona evrov subvencij, in sicer za sofinanciranje razogljičenja javniškega potniškega prometa. V preteklem letu je prevzela štiri električne avtobuse, za vsakega pa je prejela 350 tisoč evrov subvencije. Skupno bodo kupili osem avtobusov, štiri pa načrtujejo prevzeti v letu 2024, so sporočili z občine. Za nakup bodo v MOK večino sredstev (2,8 milijona evrov) pridobili na razpisu Eko sklada.

Barbara Reya/Mediaspeed

''Nakup osmih e-avtobusov je bil razdeljen na dve fazi: prva je bila izvedena aprila, druga decembru 2023,'' so pojasnili na kranjski občini. ''Izplačilo Eko sklada v višini 350 tisoč evrov za avtobus, skupno torej 1,4 milijona evrov, je bilo za prve štiri avtobuse izvedeno v letu 2023. Enako izplačilo še za štiri električne avtobuse pričakujemo v kratkem.'' Cena enega avtobusa brez subvencije je 596.580 evrov.

S precej zaostanka je na drugem mestu pristala Občina Štore. Za gradnjo skoraj ničenergijske javne stavbe je prejela 830.437 evrov nepovratnih sredstev. Za gradnjo podobnega, vendar manjšega objekta je skoraj 758 tisoč evrov nepovratnih sredstev prejela Občina Bohinj. V Radencih je občina prejela skupno 681.645 evrov nepovratnih spodbud; 61.440 evrov so prejeli za nakup brezemisijskega vozila za prevoz potnikov ter 620 tisoč evrov za gradnjo telovadnice ob Osnovni šoli Kapela.

Občina Ajdovščina je prejela skoraj 666 tisoč evrov spodbud za gradnjo gradnje in rekonstrukcije kolesarskih povezav. Uredili so 2.099 metrov kolesarske poti, ob njej pa uredili tudi pločnik, ob tem so prejeli še devet tisoč evrov za nakup dveh električnih vozil, skupno torej slabih 675 tisoč evrov. Skoraj 644 tisoč evrov nepovratnih sredstev je prejela občina Ravne na Koroškem za razširitev vrtca. Dobrih 640 tisoč evrov sredstev je dobila Občina Šentilj, kjer je Eko sklad sofinanciral gradnjo športne dvorane.

Nove, večje spodbude za naložbe v energetsko obnovo

Na Eko skladu so v petek objavili nov javni poziv za nepovratne finančne spodbude za naložbe v energetsko obnovo starejših stavb s tremi ali več posameznimi deli. Ta prinaša večje spodbude, poleg tega pa so vključene tudi olajšave za manjše večstanovanjske stavbe. Namenjenih je sedem milijonov evrov nepovratnih sredstev za toplotno izolacijo zunanjih sten, tal in strehe ter za optimizacijo sistema ogrevanja.  Po novem pozivu bodo nepovratne spodbude enkrat večje kot v prejšnjem pozivu, kar pomeni, da bodo obsegale do 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.

• Pri toplotni izolaciji zunanjih sten bo višina subvencije do 30 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 35 evrov za kvadratni meter izolacije. Prej je bila višina subvencije do 20 odstotkov oziroma do 18 evrov za kvadratni meter.
• Pri toplotni izolaciji streh in stropa so spremembe sledeče. Pri ravnih strehah je višina spodbude po novem do 30 odstotkov (prej 20 odstotkov) priznanih stroškov naložbe oziroma ne več kot 35 evrov za kvadratni meter (pred tem 18 evrov), pri poševni strehi ali stropu pa do 20 evrov za kvadratni meter (pred tem 12 evrov).
• Tisti, ki bodo toplotno izolirali tla, bodo po novem upravičeni do spodbude v višini do 30 odstotkov priznanih stroškov, kar pomeni do 10 evrov za kvadratni meter izolacije. Pred tem je bila meja 20 odstotkov oziroma 12 evrov za kvadratni meter.
• Vsi tisti, ki bodo posodobili ogrevalni sistem, bodo upravičeni do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 70 evrov za ogrevalo. Prej je bilo 20 odstotkov oziroma 40 evrov na ogrevalo.

Prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ostajajo tudi po novem pozivu upravičeni do 100 odstotkov subvencioniranja njihovega deleža v naložbi.

Borzen prevzema nekatere naloge Eko sklada

Področje podeljevanja subvencij je prestalo spremembe. Subvencije, ki jih zdaj deli Eko sklad, bo po novem prevzel Borzenov center za podpore na področju električne energije. Subvencioniranje projektov samooskrbnih sončnih elektrarn so decembra že prenesli z Eko sklada na družbo Borzen. Ta bo postal tudi center za podpore na področju vozil na alternativni pogon.

Bloomberg

S tem naj bi razbremenili Eko sklad in zagotovili večjo učinkovitost administrativnih postopkov. Neuradno smo izvedeli, da bo do tega prišlo julija. ''Eko sklad se vse bolj specializira za ukrepe učinkovite uporabe energije, ukrepe obnovljive energije pa prestavljamo na Borzen,'' je novembra pojasnil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.