Nemčija je v letošnjem prvem trimesečju na četrtletni ravni beležila stagnacijo bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je v prejšnjem upadel za 0,5 odstotka. Nemčija je ena najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric Slovenije, zato smo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) preverili, kaj razvoj dogodkov v Nemčiji pomeni za Slovenijo. "Morebitna recesija v Nemčiji bi lahko imela vpliv na nekatere slovenske izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti, vendar bi bil ta vpliv, če upoštevamo napovedi Mednarodnega denarnega sklada, zelo majhen v primerjavi s predpostavko skromne rasti BDP v Nemčiji, saj gre za minimalen upad," so na Umarju ocenili za Bloomberg Adria.
Nemčija je najpomembnejša slovenska izvozna partnerica (izvoz je v letu 2022 znašal 7,65 milijarde evrov), ob tem pa izvoz proizvodov za vmesno porabo predstavlja skoraj 60 odstotkov celotnega izvoza v Nemčijo. Slovenske predelovalne dejavnosti so močno navezane predvsem na nemško avtomobilsko industrijo. Zlasti izpostavljena je proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, kamor se uvrščajo tudi dobavitelji delov in opreme za vozila avtomobilski industriji, saj je Slovenija v letu 2022 32 odstotkov celotnega izvoza teh proizvodov realizirala v Nemčiji, kažejo podatki Umarja.
Pomemben izvozni delež v Nemčijo predstavlja tudi izvoz kovinskih izdelkov (30 odstotkov), električnih naprav (30 odstotkov), drugih strojev in naprav (25 odstotkov) ter gumarskih izdelkov in plastičnih mas (25 odstotkov). Skupaj s proizvodnjo motornih vozil so te panoge ustvarile okoli 45 odstotkov dodane vrednosti slovenskih predelovalnih dejavnosti v letu 2021.
Preberi še
Nemci zaradi višjih dohodkovnih pričakovanj bolje razpoloženi
Po manjšem nazadovanju v preteklem mesecu gospodarska pričakovanja v aprilu nadaljujejo trend rasti.
26.04.2023
Slovenska gospodarska klima vse slabša, v Nemčiji optimizem
Kazalnik gospodarske klime pri nas upada od začetka leta.
24.04.2023
Skromna rast BDP v območju evra: Nemčija stagnirala, Francija boljše
Nemško gospodarstvo stagniralo, v Franciji skromna rast, v Avstriji pa padec bruto domačega proizvoda na četrtletni ravni.
28.04.2023
Razpoloženje se izboljšuje
Vodilni nemški raziskovalni inštituti so svoje zadnje napovedi za letos, pripravljene marca in aprila, ob večji gotovosti glede oskrbe z energenti izboljšali. Nemčiji ne napovedujejo recesije. Pričakujejo, da bo rast največjega gospodarstva območja evra letos dosegla od 0,2 do 0,5 odstotka (lani je nemško gospodarstvo zraslo za 1,8 odstotka). Podobno rast v Nemčiji v letošnjem letu (0,2 odstotka) v pomladanski napovedi pričakuje tudi Umar. Kot glavni razlog za izboljšanje nemški inštituti izpostavljajo manjšo izgubo kupne moči zaradi občutnega padca cen energije. Tudi razpoloženje v nemškem gospodarstvu se izboljšuje. Kazalnik gospodarske klime inštituta Ifo se je marca izboljšal peti zaporedni mesec. Izboljšala so se zlasti poslovna pričakovanja, podjetja pa tudi tekoče poslovanje ocenjujejo kot boljše.
V predelovalnih dejavnostih se je kazalnik marca močno zvišal. Podjetja so bila opazno bolj zadovoljna s trenutnim poslovnim položajem.
Razpoloženje se je precej izboljšalo zlasti na ključnih področjih proizvodnje, kot so avtomobilska, kemična, električna in elektronska industrija ter industrija strojev in opreme. Ker se težave v dobavnih verigah zmanjšujejo, so predelovalne dejavnosti začele reševati nakopičene zaostanke pri naročilih, izpostavlja Umar. Januarja in februarja se je nemška industrijska proizvodnja povečala, najbolj avtomobilska, povečala so se tudi nova naročila.
Kaj pa Slovenija?
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti v Sloveniji se je v letu 2022 povečevala, medletno pa je bila višja za 3,7 odstotka, medtem ko je v Nemčiji ostala podobna kot leto prej.
"V letošnjem letu ne pričakujemo krčenja proizvodnje predelovalnih dejavnosti kljub skromnim napovedim rasti v Nemčiji. Proizvodnja slovenskih predelovalnih podjetij se je v prvih dveh mesecih v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani nekoliko povečala in bila podobna kot v enakem obdobju lani," so izpostavili na Umarju. Po podatkih poslovnih pričakovanj so slovenska predelovalna podjetja sicer nekoliko manj optimistična kot pred letom, vendar večina anketiranih podjetij še vedno pričakuje krepitev izvoza in rast proizvodnje.