Analiza: Vlaganje v ESG-sredstva v regiji Adria še v povojih

Svetovni finančni trgi so lani izgubili nekaj vere v zeleno vlaganje, tudi letos pa bi trajnostna in družbeno odgovorna sredstva (Environmental, Social, Governance – ESG, angl.) lahko ostala nihajna. V regiji Adria je ta segment še v zgodnjih fazah, a ima ob prvih izdajah obveznic, postopnem izboljšanju standardov poročanja podjetij in rastočem zanimanju vlagateljev dobro dolgoročno perspektivo za rast, menijo analitiki Bloomberg Adria.

Načela ESG so vse bolj prisotna tako na delniških kot na dolžniških trgih. Na delniških trgih vse več podjetij skuša pridobiti to oznako, okolju zavezani vlagatelji pa imajo možnost vložiti tudi v indeksne sklade ESG (exchange traded funds – ETF, angl.). Regulatorji medtem skušajo oblikovati zakonodajo, ki bi poskrbela za čimbolj zanesljivo poročanje in transparentnost o ESG-zavezah deležnikov.

Lansko leto so delnice z oznako ESG beležile malce večje padce kot trgi na splošno. Za primerjavo: Medtem ko je indeks MSCI Europe izgubil 17 odstotkov vrednosti, je indeks MSCI Europe ESG Leaders upadel za 20 odstotkov. Indeksi ESG praviloma vključujejo več tehnoloških podjetij in manj energetskih, kar v letu visoke inflacije, rastočih obrestnih mer in geopolitične negotovosti ni bilo najbolj dobičkonosno. Tehnološka podjetja so namreč beležila padce zaradi slabih napovedi prihodkov, medtem ko so energetska podjetja ob dražjih surovinah beležila dobre rezultate.

A dolgoročni trend je ravno obraten. "Lanskoletne ovire na svetovnih kapitalskih trgih vodijo v slabšo uspešnost indeksov ESG, dolgoročno pa ti dosegajo boljše donose kot bolj splošni indeksi," ugotavljajo analitiki v regionalnem poročilu. Od konca leta 2009 je MSCI Europe pridobil 31 odstotkov, MSCI Europe ESG Leaders pa 43 odstotkov.

Lani so sredstva v upravljanju indeksnih skladov z ESG-oznako padla pod 400 milijard dolarjev, v začetku leta 2023 pa že dosegajo rekordnih 486 milijard dolarjev, kar je skoraj trikratnik sredstev v upravljanju iz leta 2020, sodeč po poročilu.

Podobni trendi veljajo na trgu ESG-obveznic, saj je bilo v letu 2022 izdanih za 1.500 milijard dolarjev teh obveznic, kar je 16 odstotkov manj kot v rekordnem letu 2021. Največji delež predstavljajo zelene obveznice, katerih izdaja je lani znašala dobrih 500 milijard dolarjev, med izdajatelji pa prevladujejo države in mednarodne organizacije (npr. Evropska unija (EU)), sledijo pa banke.

Prvi trajnostni koraki in vodilna vloga Slovenije

Implementacija ESG-načel v regiji Adria je v zgodnji fazi razvoja, poudarjajo analitiki, saj smo prvo ESG-obveznico izdali sredi leta 2021, medtem ko je na področju poročanja podjetij o ESG regija precej neenotna.

Regija Adria je do sedaj izdala štiri obveznice, prednjači pa Slovenija, ki je izdala dve desetletni trajnostni obveznici v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov. Predvsem druga izdaja iz letošnjega januarja kaže na določene prednosti ESG-sredstev, saj je zanimanje vlagateljev doseglo deset milijard evrov, kar je osemkrat več od končne velikosti izdaje. Presežno zanimanje je dober pokazatelj, da ESG-sredstva privabljajo kapital in izboljšujejo pogajalsko izhodišče izdajatelja.

Poleg Slovenije je desetletno obveznico v višini milijarde evrov izdala še Srbija, v letu 2022 pa je M+ Grupa izdala petletno korporativno obveznico v vrednosti 40 milijonov evrov.

Na regionalnih delniških trgih je glavno vprašanje ustrezno poročanje o ESG. Večina blue chip podjetij v regiji, ki poročajo o ESG-vidikih poslovanja, prihaja iz Slovenije in Hrvaške, razkriva Bloombergova ocena ESG-poročanja podjetij, medtem ko ostale države zaostajajo. Še slabše je v kategoriji okoljskega poročanja, saj se le dve podjetji (eno iz Slovenije, eno iz Hrvaške) uvrščata na to lestvico.

Države EU bodo kmalu deležne napredka na tem področju, s finančnim letom 2024 namreč v veljavo stopa zakonodaja CSRD, ki bo standardizirala poročanje o ESG in s tem vlagateljem omogočila boljšo oceno tveganja. Države regije, ki niso članice EU, ne bodo deležne prednosti tega regulatornega pritiska, vseeno pa bo postopno prišlo do boljšega poročanja za zagotovitev kapitalskih tokov.

ESG kot dolgoročna investicija

V letu 2023 analitiki ne vidijo niti tveganj za večje padce ESG-sredstev niti posebnih priložnosti za večje izdaje obveznic ali rasti ESG-indeksov. Trg bo še naprej nihajen zaradi nadaljnjega dviganja obrestnih mer in negotovih napovedi gospodarske rasti, menijo.

Obeti so boljši na dolgi rok, predvsem zaradi ambicioznih načrtov EU o zmanjšanju ogljičnih izpustov in povečanju uporabe obnovljivih virov energije, kar bo spodbudilo zajetne investicije v energetsko infrastrukturo. "Financiranje tovrstnih projektov bo pomemben steber kapitalskih trgov v prihodnjih letih," pravijo analitiki. Evropska zakonodaja bo prav tako podpirala kapitalske tokove v ESG-sredstva.

Pomembna bo tudi strategija bank v pogojih večjega regulatornega nadzora. EU zahteva vse več ESG-podatkov o upravljanju kapitala bank. Po eni strani bodo morale banke razmišljati o upravljavskih vidikih, kar vključuje povečanje energetske učinkovitosti in spodbujanje inkluzivnosti, po drugi strani pa bo manj spodbude za financiranje podjetij, ki ne dosegajo dobrih ESG-rezultatov.

"V prihodnosti vidimo več financiranja – ali vsaj financiranja po sorazmerno boljši ceni – usmerjenega v podjetja z dobrim trajnostnim profilom, medtem ko bi banke, ki zaostajajo pri implementaciji ESG, prejele manj kapitala oziroma plačale več zanj," ugotavljajo analitiki.