Vedno več projektov za odklop Evrope od ruskih energentov

Medtem ko vojna v Ukrajini še vedno divja, se Evropa pripravlja na odklop od ruskih energentov. Voditelji držav članic Evropske unije se konec tedna sestajajo v Parizu, kjer naj bi potrdili nove ukrepe za reševanje energetske krize, med katerimi so skupna nabava zemeljskega plina držav članic in mehanizem za omejitev dnevnega nihanja cen na terminskih pogodbah za elektriko in plin. Pomembna pa bodo tudi dvostranska srečanja med voditelji posameznih držav.

Eden od pomembnejših bo sestanek španske in francoske delegacije. Španci namreč že več let želijo zgraditi plinovod do Francije, ki bi se povezal s tamkajšnjim omrežjem, a mu francoska vlada nasprotuje. Plinovodu Midcat do dokončanja manjka še 226 kilometrov – 106 na španski in 120 na francoski strani.

Po plinovodu bi v osrčje Evrope potoval zemeljski plin iz Portugalske in Španije, ki imata skupaj sedem terminalov za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) in dva plinovoda, po katerih Alžirija izvaža svoj plin v Evropo, poroča STA. Direktor španskega operaterja plinskega omrežja Enagas Arturo Gonzalo Aizpiri upa, da bodo Francozi le dali zeleno luč za dokončanje izgradnje plinovoda, ki bi lahko bila zaključena v letu dni.

Odklop od ruskih energentov pospešuje zeleni prehod

Nemška vlada je v torek potrdila spremembo zakona o jedrski energiji, s katerim želi podaljšati življenjsko dobo zadnjih treh delujočih jedrskih elektrarn v Nemčiji, poroča STA. Spremembe zakona mora potrditi še nemški parlament – v primeru sprejetja bodo jedrske elektrarne proizvajale čisto elektriko do 15. aprila 2023.

Nemčija je bila do vojne v Ukrajini ena od držav, ki so najbolj izpostavljene ruskim energentom. V zadnjem desetletju so pospešeno zapirali jedrske elektrarne in jih skušali nadomestiti z manj učinkovitimi in zanesljivimi elektrarnami na obnovljive vire. Potem ko je Evropski parlament razglasil jedrsko energijo za zeleno, se krepijo glasovi tistih, ki želijo, da Nemčija spremeni svojo politiko do jedrske energije oziroma vsaj podaljša delovanje treh nukleark v leto 2024 – naslednja zima naj bi bila za Evropo po mnenju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) energetsko še zahtevnejša od letošnje.

Ena od posledic vojne v Ukrajini je pospešitev zelenega prehoda Evropske unije, je v podcastu GZERO World dejala direktorica IMF Kristalina Georgieva. "To je dobra novica tudi za ostali svet, saj bodo na voljo nove tehnologije in kapital za gospodarstva v razvoju, s katerimi lahko cel svet ustvari blažilnik pred podnebnimi spremembami," meni Georgieva.

Da se v Sloveniji pospešeno dogaja zeleni prehod, dokazujejo tudi Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki v občini Lendava gradijo prvo geotermalno elektrarno pri nas, na levem bregu reke Drave pa največjo sončno elektrarno v Sloveniji. Nameravajo zgraditi tudi tri polja z vetrnimi elektrarnami, a se zatika, pravi direktor DEM Damjan Seme.

"V povprečju traja osem let, da dobimo dovoljenje za postavitev takšnega projekta. To pomeni, da po obstoječi zakonodaji do leta 2030 ne moremo realizirati želenih projektov," je v intervjuju dejal Seme in dodal, da sicer prihaja do napredka. "Sprejema se zakonodaja, ki bo omogočila pohitritev umeščanja zelenih elektrarn v prostor, sprejet je bil zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Sprememba regulative na tem področju je nujna," dodaja direktor DEM.