Velike podnebne obljube bledijo, svet pa zaostaja za ciljem energije iz obnovljivih virov

Manj kot dve leti potem, ko so se države zavezale potrojiti svetovne zmogljivosti energije iz obnovljivih virov do leta 2030, ta obljuba že resno visi v zraku, kaže novo poročilo.

Načrti, ki so si jih države same določile za širjenje tehnologij, kot so vetrne elektrarne in solarni paneli, ne bodo niti približno zadostovali za dosego tistega, kar so se države dogovorile na podnebnem vrhu ZN COP28 v Dubaju leta 2023, opozarja podnebni možganski trust (think tank) Ember. Cilj glede obnovljivih virov je bil dogovorjen v okviru težkega kompromisa o postopnem opuščanju fosilnih goriv.

Ember ocenjuje, da bo svet do leta 2030 dosegel 7,4 teravata zmogljivosti obnovljivih virov, kar je več kot dvakrat toliko v primerjavi z letom 2022, ko je bilo postavljenih za 3,4 teravata. Vendar pa bi za izpolnitev obljube potrebovali kar 11 teravatov.

"Obstaja velika vrzel med velikimi obljubami, ki se sprejemajo na COP-u, in dejanskim energetskim načrtovanjem," pojasnjuje Katye Altieri, analitičarka za električno energijo pri Ember. "Nacionalni cilji pošiljajo sporočila trgu, zdi pa se, da so države pozabile, kako pomembni so ti signali."

Ember ocenjuje, da bo svet do leta 2030 dosegel 7,4 teravata zmogljivosti obnovljivih virov | Depositphotos

Te ugotovitve osvetljujejo ključno težavo mednarodnih podnebnih pogajanj, ki bo skoraj zagotovo prevladovala na vrhu COP30 v brazilskem mestu Belém novembra: države znajo izvesti veliki govor enkrat letno, vendar so neučinkovite pri izvajanju tistega, kar so obljubile.

Od vrha v Dubaju lani je malo signalov, da svet resno opušča fosilna goriva. Povečanje deleža obnovljivih virov naj bi zmanjšalo potrebo po izkoriščanju nafte, plina in premoga, vendar se to še ne dogaja v zadostni meri.

Države obljubljajo eno, načrtujejo drugo

Ember navaja, da je od vrha v Dubaju samo 22 držav posodobilo svoje cilje, povezane z obnovljivimi viri, večina pa so članice Evropske unije - ki je bila tudi med glavnimi zagovorniki dogovora o obnovljivi energiji in je sprejela nove zakone za dosego cilja zmanjšanja emisij za 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990.

Nekatere članice G20, kot sta Kitajska in Južnoafriška republika, so napovedale bolj ambiciozne cilje do konca leta, druge, kot so Kanada, Rusija in Turčija, pa tega še niso storile in verjetno tudi ne bodo pred vrhom v Belému, navaja Ember.

Združene države Amerike niso opredelile cilja za obnovljive vire do leta 2030 in tega zelo verjetno tudi ne bodo storile. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik ZDA iz Pariškega sporazuma in ukinjanje mnogih podnebnih ukrepov, ki jih je uvedel Joe Biden, vključno z zakonom Inflation Reduction Act.

Altieri ugotavlja, da bi Kitajska sama lahko pomembno prispevala k dosegi globalnega cilja, vendar to ne bo zadostovalo za nadomeščanje zaostankov drugih.

Med redkimi svetlimi točkami je Indija. Čeprav ta država ni posodobila svojih ciljev, njen načrt 500 gigavatov energije brez fosilnih goriv do leta 2030 je pravzaprav v skladu z dogovorom o potrojitvi. Nekoliko presenetljivo poročilo navaja, da je tudi Savdska Arabija na dobri poti k dosegi svojega dela cilja.

Samo 22 držav je posodobilo svoje cilje, povezane z obnovljivimi viri  | Bloomberg

ZN kmalu razkrivajo, kako daleč smo od cilja 1,5 °C

Vrh COP30 v Braziliji bo potekal deset let po Pariškem sporazumu in bi moral označiti novo fazo podnebne diplomacije - tisto, ki se ne bo več ukvarjala s pisanjem pravil, temveč z izvajanjem obljub.

Nekaj dni pred konferenco bodo ZN objavili analizo nacionalnih podnebnih načrtov ter oceno trenutne oddaljenosti od cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C. Braziliji bo pripadla naloga usmerjanja pogajanj, kako zapreti to vrzel, med drugim tudi prek pospeševanja energetske preobrazbe.

Altieri ocenjuje, da je treba malo, da bi prehod na čisto energijo dobil zagon, vendar so ključ cilji, ki bodo prisilili države, da razmišljajo ne samo o količini obnovljivih virov, temveč tudi o potrebni infrastrukturi - kot so omrežja in sistemi za shranjevanje energije.

"Ne gre za to, da bi postavljali cilje le navidezno," pravi. "Ekonomski temelji za prehod na čisto energijo že obstajajo, in to v vsaki državi sveta."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar