Kot da smo spet leta 2006: močna rast plač direktorjev največjih bank z Wall Streeta

Po svetovni finančni krizi leta 2008 in letih zadržanosti Wall Street znova izplačuje rekordne nagrade izvršnim direktorjem.

Vsi izvršni direktorji največjih ameriških bank so prejeli letno plačo (imenuje se kompenzacija), ki znaša vsaj 40 milijonov dolarjev, njihovi skupni prejemki pa so presegli rekorde iz let 2006 in 2021. Direktor Bank of America Corp. Brian Moynihan je bil zadnji, za katerega je bila razkrita višina plačila – njegovo nadomestilo se je lani povečalo za 17 odstotkov na 41 milijonov dolarjev. Citigroup Inc. je ta teden sporočil, da so za leto 2025 plačilo izvršni direktorici Jane Fraser povečali za 22 odstotkov na 42 milijonov dolarjev, kar kaže na zaupanje uprave v njeno sposobnost preobrata podjetja po letih zaostajanja za konkurenti.

 

Izplačila odražajo izjemno leto za bančno industrijo, saj so največje finančne družbe v ZDA dosegle najvišje letne dobičke po letu 2021. JPMorgan Chase & Co., Goldman Sachs Group Inc. in Bank of America so skupne bonuse za bančnike in trgovalce povečali za najmanj desetino, medtem ko je poslovanje spodbudil razcvet združitev in prevzemov ter visoka aktivnost na trgih.

"Kar zadeva plače, so imeli direktorji odlično leto," je v intervjuju dejal Alan Johnson, direktor svetovalnega podjetja Johnson Associates Inc. "Banke so imele odlično leto, z minimalnimi izgubami in velikimi dobički. Mislim, da so se vodile zelo dobro."

Tako visoka izplačila direktorjem bank niso bila videna vse od časa pred finančno krizo. Leta 2007 je Goldman takratnemu direktorju Lloydu Blankfeinu izplačal 68,5 milijona dolarjev, kar je bil takrat rekord na Wall Streetu. Istega leta so izgube na hipotekarnem trgu prisilile njegove kolege pri Morgan Stanleyju in Bear Stearnsu, da so se odpovedali letnim nagradam.

 

Plače izvršnih direktorjev so presegle mejo 40 milijonov dolarjev

Skok izplačil vodilnim v največjih ameriških bankah, v ameriških dolarjih 

Vir: Bloomberg, poročila družb

 

Lehman Brothers Holdings Inc. je leta 2007 direktorju Richardu Fuldu izplačal 40 milijonov dolarjev, potem ko je podjetje doseglo rekordni dobiček in omejilo izgube iz podstandardnih hipotek. Naslednje leto je podjetje razglasilo stečaj, Fuld pa je bil razrešen brez odpravnine ali bonusa.

Takrat so se plače vodilnih znašle pod drobnogledom kongresnega odbora za nadzor in vladno reformo, ki je zasliševal vodilne na Wall Streetu zaradi stotin milijonov dolarjev prejemkov v času, ko so delničarji nosili breme odpisov zaradi hipotekarne krize.

Danes je panoga precej drugačna. Regulativa Dodd-Frank iz leta 2010 je omejila tveganja velikih bank, okrepila njihovo stabilnost in zmanjšala verjetnost državnih reševanj v času gospodarskih padcev.

Za leto 2025 je najvišje plačilo prejel direktor Goldmana Sachsa David Solomon – 47 milijonov dolarjev, kar pomeni 21-odstotno povečanje glede na leto prej, čeprav še vedno precej manj od Blankfeinovih prejemkov pred skoraj dvema desetletjema.

 

"Med plačilom in uspešnostjo obstaja povezava, uspešnost pa se je izboljšala in se bo verjetno še naprej izboljševala," je dejal Mike Mayo, vodja raziskav velikih ameriških bank pri Wells Fargo & Co. "Velik del plačila dobijo v delnicah, kar pomaga uskladiti njihove interese z interesi delničarjev."

Povišanja plač Solomonu in njegovim tekmecem se dogajajo v času, ko se panoga osredotoča na nadzor stroškov, saj razvoj umetne inteligence (AI) povečuje skrb glede porabe za zaposlene in nove tehnologije. Vodilni v velikih bankah se vse pogosteje soočajo z vprašanji o rasti stroškov v prizadevanjih za povečanje prihodkov.

Plače direktorjev so rasle skupaj z dobički, ki so jih poganjali trgovanje, posojanje in ponovna oživitev poslov združitev in prevzemov. Plačni paketi so naleteli na nekaj odpora delničarjev, vendar so bili večinoma potrjeni brez večjih nasprotovanj.

Lani je Goldman prejel večinsko podporo za svoj predlog plačil, kljub kritikam, da sta bila 80-milijona bonusa za za zadržanje za Solomona in predsednika Johna Waldrona pretirana. Podjetje je trdilo, da so bila izplačila potrebna za zadržanje vodilnih kadrov v konkurenci s finančno močnimi vlagatelji na zasebnih trgih.