Sabina Gros: Tako v športu kot podjetništvu je treba stistniti zobe in iti čez kak težji klanec

BPT, nekoč poznan kot Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, je bil ustanovljen leta 1885 kot tekstilna tovarna. Na svojem vrhuncu je BPT nudila delo kar 1.500 ljudem. Po letu 2004, ko je bila ukinjena proizvodnja tekstila, se je preoblikoval v sodobno podjetje, osredotočeno na upravljanje nepremičnin in proizvodnjo zelene energije, saj so bile za potrebe nekdanje tovarne že pred prvo in drugo svetovno vojno zgrajene štiri hidroelektrarne.

Danes podjetje upravlja štiri popolnoma avtomatizirane hidroelektrarne in oživlja svoje zgodovinsko industrijsko območje v Tržiču v sodobno stanovanjsko-poslovno "mesto v mestu", kjer je prostor v sodelovanju z občino med drugim dobil tudi podjetniški inkubator. Revitalizacija območja BPT predstavlja arhitekturni premik in nov zagon lokalnemu gospodarstvu.

Od prevzema vodenja družinskega podjetja leta 2019 to strateško preobrazbo vodi Sabina Gros. Kljub prvotno pravniški karierni poti, saj si je od otroštva želela postati tožilka za pregon organiziranega kriminala, je podjetje uspešno usmerila v njegovo najnovejše poglavje revitalizacije in rasti.

Ste pravnica, ki je prevzela krmilo družinske družbe BPT. Kaj vas je motiviralo pri tem glede to, da ste pravnica? Podjetje ima dolgo tradicijo, zakaj se niste za to odločili preden ste šli v pravniške vode?

Mogoče je to malo drugačna zgodba kot pri večini drugih družinskih podjetij, saj so me doma vedno vzpodbujali, da naj delam tisto, kar si res želim. In že v osnovni šoli sem govorila, da bom tožilka za pregon organiziranega kriminala, tako da sem se tudi zato odločila za pravo, delala sem na tožilstvu. Potem je pa moj oče zbolel in takrat je začel malo bolj resno razmišljati o tem, kaj bo to pomenilo za naše podjetje. Veliko smo se pogovarjali, pri meni pa so se tudi v tem času že nekako začeli porajati dvomi, a si res želim opravljati delo na tožilstvu do konca življenja, ali bi mogoče rajši delala kaj bolj, bom rekla, svobodnega oziroma kreativnega. In tako da smo se takrat odločili, da bom tista, ki bom prevzela.

Pogrešate pravniške vode?

Ne. Sicer sem imela zelo rada kazensko pravo, vedno me je zanimalo, mi je bilo všeč, zanimivo delo, ampak tu so vedno kakšne priložnosti za nekaj novega se naučiti, nekaj novega narediti. Bolj te izpolnjuje, več je zadovoljstva, medtem ko v kazenskem pravu pa tudi, če uspeš, če zmagaš v neki zadevi, še vedno se je prej zgodilo nekaj groznega.

Ste bili kakorkoli prej vpeti v delo BPT oziroma kje ste nabirali delovne izkušnje?

Prej sem nabirala delovne izkušnje v pravosodju. Bila sem v dveh odvetniških pisarnah, na sodišču in na tožilstvu, tako da pred tem nisem bila v podjetniških vodah, kar smo se doma pogovarjali. Je pa oče kar strogo ločeval družinsko in službeno življenje, tako da tudi ni bilo ogromno teh pogovorov. Bili pa so.

Ste potem ob prevzemu vodenja podjetja obiskovali kakšna dodatna izobraževanja?

Da, takoj sem rekla, da je pogoj za prevzem, da se vpišem še na študij MBA, tako da sem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani tudi opravila to šolanje.

Bloomberg Adria TV

 

Kakšni so danes vaši principi vodenja sodelavcev? Poudarjajte dobro sodelovanje, dobro, organiziranje.

Verjamem v to, da je treba voditi z zgledom, se pravi, da nimam dvojnih meril, enih meril zase, enih pa za svoje sodelavce. Če želiš neke vrednote vpeljati oziroma graditi kulturo v podjetju, moraš biti ti tisti, ki to živiš in ti tisti, ki se tega najbolj držiš. Sem tudi zelo organizirana. Tako da to mogoče včasih nekaterim sodelavcem ni najbolj všeč, ker delam na ta način, da imam rada vse popredalčkano, sem le pravnica, ampak se je treba tudi prilagajati.

Zdi se mi tudi zelo pomembno, da vključujem sodelavce v izdelavo strategije, se pravi, da ne dela tega samo vodstvo, ampak da čim širši krog sodelavcev vključiš v ta postopek zato, ker na ta način ima tudi vsak občutek, da je to nekaj, kar sem jaz delal, to je moje in je to toliko lažje verjeti, slediti temu.

Veliko družinskih podjetij v Sloveniji in v tujini se znajde v težavah ob prenosu lastništva. Boste vi ohranili družinsko kontrolo nad procesi, razmišljate morda o vpeljavi korporativnega načina vodenja kdaj v prihodnje?

Tudi preden sem prevzela, je bila ta možnost na mizi, se pravi, da bi iskali profesionalnega menedžerja, pa smo se takrat odločili, da ne in tudi zaenkrat takih načrtov nimamo. Si res želim razvijati podjetje in tudi upam, da bodo enkrat moji otroci prišli v podjetje, če bodo to želeli, če pa ne, bomo pa takrat morali nekoga iskati.

Koliko vam pri vodenju podjetja pridejo prav pravna znanja?

Zagotovo je to koristno, predvsem pri energetiki, ki je zelo regulirana. Je kar nekaj predpisov, ki jih je treba poznati, razumeti in mi je predvsem veliko lažje takšne stvari razumeti oziroma predelati kakšno bolj obsežno gradivo. V tem primeru pride prav, da bi pa prav veliko, pa niti ne.

Kako pomemben segment podjetja je energetika?

To je najpomembnejši del. V tem trenutku ustvarjamo približno 90 odstotkov prihodkov oziroma zdaj malo več tudi z nepremičninami, ampak rečeva lahko, da je 85 odstotkov zagotovo proizvodnja električne energije. Načrtujemo tudi krepitev energetike, ampak predvsem pa povečanje prihodkov na področju nepremičnin, tako da bomo prišli na kakšnih 40 odstotkov z nepremičninami.

Postati želite inovacijsko središče za razvoj energetskih tehnologij. Kakšni so cilji na tem področju?

Naš cilj je, da zgradimo platformo, ki bo v enem delu fizična, tukaj v Tržiču se bodo dogajala različna testiranja, naredili bomo laboratorije in takšno infrastrukturo, da bo možno izvajati določene teste od aplikacij do strojne opreme. Po drugi strani si pa želimo postati nek povezovalec na mednarodni ravni, da bomo sposobni povezati med sabo korporacije s startupi ali pa raziskovalne ustanove z nekimi industrijskimi partnerji, da bomo lahko pomagali najti tudi investitorje, tako da smo dejansko nek orkestrator ekosistema za inovacijo v energetiki.

Bloomberg Adria TV

 

Na območju ste odprli tudi inkubator, razvijate pametno mesto, na nek način območje BPT velja za primer dobre prakse revitalizacije degradiranih območij. Kakšne spremembe ste uvedli, kaj nameravate še narediti, recimo v smislu trajnostnega razvoja energetske samozadostnosti objektov?

Inkubator je odprla občina, je na naši lokaciji, tudi veliko sodelujemo, ampak oni so ustanovitelji in je tudi res komplementaren našim dejavnostim, ki so že in še bodo. Kar se pa tiče trajnostnega razvoja na tem področju, se mi zdi, da je najbolj trajnostno to, da 150 let staro degradirano območje oživiš, da ga napolniš z novimi vsebinami.

Druga stvar je to, da bomo energijo pridobivali izključno iz obnovljivih virov, se pravi iz hidroelektrarn in sončnih elektrarn. Poskrbeli bomo za to, da bo območje res samozadostno in upamo, da bo tudi večina naših najemnikov iz tehnoloških zagonskih podjetij, ki bodo ustvarjala na tem področju.

Kakšni so načrti za nove investicije v prihodnje? Kako financirate investicije?

Načrtujemo med 10 in 15 milijonov evrov vložka, da vzpostavimo celotno inovacijsko središče, obnovimo kompleks in tako naprej. Večji del bomo financirali iz lastnih sredstev, prijavili se bomo tudi na razpise, kjer bo možno dobiti kakšna sredstva, ker iz tekočega, rednega obratovanja praktično ves dobiček investiramo nazaj v razvoj.

Vam gre država nasproti s kakšnim sofinanciranjem glede na to, da gre za zgodovinske objekte?

Ne, nismo še enega razpisa dobili, mislim, ni ga bilo.

Pogledujete morda še proti kakšnim novim branžam ali je vaša strategija usmerjena pretežno v optimizacijo obstoječih kapacitet?

Vstopamo v novo branžo s tem inovacijskim središčem, ker mi smo trenutno v energetiki, proizvajamo električno energijo, oddajamo nepremičnine, že do zdaj smo jih na tem območju, zdaj bomo to obnovili. Dejansko te inovacije so po eni strani nekaj novega, po drugi strani smo pa kot investitorji v startupe aktivni že pet ali šest let.

Koliko prihodkov ustvarjate? Kakšni so še cilji rasti prihodkov v prihodnjem obdobju?

Ustvarjali smo okrog dva milijona do dva milijona in pol evrov prihodkov letno s tem, da so bile cene električne energije toliko višje, ko je bila energetska kriza, da smo močno povišali prihodke. Ampak to je bilo kratkotrajno obdobje, tako da 2025 smo spet prišli na 2,8 milijona evrov prihodkov. Načrtujemo pa, da pridemo na pet do šest milijonov prometa v naslednjih treh letih s temi novimi dejavnostmi.

Imate določeno, koliko odstotkov dobička reinvestirate? In kam?

Nimamo določenih prav nekih posebnih pravil. Kot sem že prej omenila, praktično vse reinvestiramo. Naša strategija je okrepiti oziroma obnoviti celotno območje, tako da večina bo šla v to. Nekaj bo šlo v razvoj inovacijskega središča v programskem delu in pa v širitev energetskega portfelja. Načrtujemo postavitev hranilnikov, iščemo pa tudi potencialne možnosti za širitev proizvodnih kapacitet.

 

Vemo, da je šel Tržič čez težko obdobje po prestrukturiranju BPT, propadu Peka. Kako sodelujete z občino, tudi z drugimi lokalnimi akterji?

Z občino imamo zares super odnos, oboji se zavedamo, da en brez drugega ne moremo, tudi ta podjetniški inkubator je tak primer. Dejansko smo tri tedne pred razpisom izvedeli, da je treba za prijavo na razpis. V tem času smo se dogovorili o tem, katero stavbo (bomo obnavljali, op. p.), za koliko denarja, pomagali pri prijavi in tako naprej, tako da res veliko in dobro sodelujemo.

Tudi lokalni skupnosti se trudimo vračati nazaj, biti podporniki društev in tako naprej, ker se zavedamo tega, da smo vpeti v to okolje s hidroelektrarnami in območjem BPT. Skoraj vsak reče moja babica in dedek sta delala v BPT, vsi ga poznajo in tudi kar nekaj časa je bil črna točka v smislu, da območje ni bilo obnovljeno, zdaj se pa vidi, da se dogaja in se mi zdi, da se tudi v lokalni skupnosti obrača ta percepcija.

Zdaj se sprejema nov zakon o spodbujanju regionalnega razvoja. Se vam zdi, da država dovolj dobro razume potrebe regij, da ve, kako spodbujati razvoj?

Bi rekla, da bolj ne, da je preveč vse centralizirano, se mi zdi in da se mogoče včasih dojema eno regijo kot res enotno. Ampak na Gorenjskem imamo razlike od Kranja do Radovljice, Jesenic in Tržiča in to je vse čisto nekaj drugega, Bled, tako, da je zelo težko vse obravnavati kot popolnoma enovito, enotno regijo.

Veliko vam v življenju pomeni šport, ste zelo aktivna športnica. Kako to pripomore k delu, k poslu? Je disciplina tista, ki prinese največ sinergije?

Mislim, da šport da ogromno discipline, predvsem pa, da zato, da se imaš dobro, je včasih treba malo potrpeti, da ti ni težko kdaj stisniti zobe in iti čez nek težek klanec, če dam prispodobo za kolo ali pa hribe. In to je na koncu tisto darilo je, da tudi vsakič ne gre samo navzgor, ampak gre gor in dol, tako da sigurno mi šport ogromno pomeni. Tudi v tem smislu, da imam ogromno obveznosti v službi, se zelo potrudim, ker imam res rada šport, da si vzamem čas in se potem toliko bolj organiziram, da imam tiste trenutke tudi za užitek.