Borzni pregled: od globin strahu do bikovskih višav

Minuli borzni teden je na svetovnih trgih minil v znamenju močnih nihanj, ki so jih sprožili tako makroekonomski podatki kot specifično dogajanje v tehnološkem sektorju. Začetek tedna je zaznamovala previdnost vlagateljev, ki se je sredi tedna prevesila v večjo korekcijo, saj so se delniški indeksi na Wall Streetu soočili z močnim prodajnim pritiskom.

Negotovost je povzročila predstavitev novega orodja umetne inteligence podjetja Anthropic. Vtičnik za avtomatizacijo pravnih delovnih tokov znotraj aplikacije Claude Cowork je med vlagatelji sprožil skrbi glede prihodnosti podjetij, ki temeljijo na človeškem intelektualnem delu, sočasno pa tudi glede vrednotenj vodilnih tehnoloških podjetij.

Majavi začetek 

Po poročanju Bloomberga so vlagatelji zapuščali tvegane stave, kar se je neposredno odrazilo v padcih tehnološkega indeksa Nasdaq. Ta je sredi tedna beležil več kot enoodstotna dnevna znižanja, saj je trg preplavil strah pred prevelikimi kapitalskimi vložki v AI-infrastrukturo. V oči so zbodle napovedi tehnoloških velikanov, da bodo v razvoj AI v prihodnje vložili kar 650 milijard dolarjev.

 

Strah je dosegel vrhunec, ko so podjetja v tehnološkem sektorju v enem dnevu izgubila več kot 280 milijard dolarjev tržne kapitalizacije. Nasdaq 100 je sredi tedna zdrsnil za 1,55 odstotka, pri čemer so največje padce zabeležila podjetja, kot je Intuit, ki se ukvarja z razvojem finančnih orodij; izgubil je 10,89 odstotka vrednosti. Navzdol sta mu sledila Accenture in Adobe z več kot sedemodstotnima padcema. V Evropi so delnice analitičnih in založniških hiš, kot je RELX, strmoglavile za 12 odstotkov.

Skupni imenovalec izgubarjev je specifična uporaba orodij AI, ki bi lahko izničila uporabnost njihovih produktov in storitev. Trg je začel agresivno pretresati podjetja, ki bi jih nova generacija AI-orodij lahko neposredno nadomestila.

Odboj v zeleno

Podjetje Amazon je denimo napovedalo, da bodo njihovi izdatki za AI letos dosegli 200 milijard dolarjev, kar je povzročilo začasen 11-odstotni padec njihove delnice v potrgovalnem času. Razprodaja se ni ustavila le pri delnicah, temveč je zajela tudi kriptovalute, kjer se je bitcoin le stežka obdržal nad mejo 60 tisoč dolarjev, saj so se vlagatelji umikali v varnejše naložbe, kot so državne obveznice.

Bitcoin je v četrtek zabeležil v več kot 50-odstotni upad vrednosti od oktobrskega vrha. Največja kriptovaluta se je v petek zjutraj pocenila za kar 4,8 odstotka, na novo najnižjo vrednost 60.033 dolarjev, kažejo podatki, ki jih je zbral Bloomberg. Največja kriptovaluta je do konca tedna povrnila skoraj vse izgube, zabeležene med četrtkovim zlomom, in poskočila na 70 tisoč dolarjev.

Razumljivo je indeks strahu VIX, ki meri pričakovano nihajnost na borzi, v četrtek poskočil na vrednosti nad 20, kar je jasno kazalo na poglabljajoče se dvome vlagateljev. Dvig nihajnosti sta povzročila negotovost pred objavo ključnih ekonomskih podatkov in strah, da bi lahko visoka vrednotenja tehnoloških velikanov postala nevzdržna. Bloomberg je poročal, da so se azijski trgi pripravljali na padce, ko so ameriške tehnološke delnice in kriptovalute podaljševale svoje zdrse.

A ravno, ko so se vlagatelji vse bolj spraševali, ali so ogromne investicije v AI resnično upravičene glede na pričakovane donose v bližnji prihodnosti ali pa gre za pregrevanje sektorja, je borza v petek doživela dramatičen preobrat. Po prvotnih znižanjih se je sentiment hitro popravil, ko so se vlagatelji znova osredotočili na stabilne temelje gospodarstva.

Indeks Dow Jones je v petek pridobil več kot 1.200 točk oziroma 2,47 odstotka in prvič v zgodovini zaključil trgovanje nad psihološko mejo 50 tisoč točk.

S&P 500 je petkovo trgovanje končal pri 6.932 točkah z rastjo v višini dveh odstotkov, Nasdaq pa se je povzpel za 2,18 odstotka, na 22.540 točk. V primerjavi z istim obdobjem lani so ameriški indeksi zabeležili od 25- do 35-odstotno rast, kar potrjuje, da kljub občasnim pretresom dolgoročni bikovski trend vztraja.

 

Petrolova kritika vlade

Na slovenskem borznem trgu je indeks SBITOP tedensko trgovanje zaključil pri 2.785,35 točke, kar je pomenilo dnevni upad za 0,94 odstotka. Najbolj opazen pritisk je bilo zaznati pri delnicah Petrola, ki so v petek izgubile 3,13 odstotka in teden končale pri tečaju 54,80 evra. Padec je prišel potem, ko je družba objavila javno kritiko vladne plačne politike in napovedala preusmeritev poudarka poslovanja na hrvaški trg. "Rast minimalne plače se bo močno odrazila na poslovanju skupine Petrol v Sloveniji, stroški dela se bodo izrazito povečali," je dejala predsednica nadzornega sveta družbe Petrol Vesna Južna.

 

 

Tudi delnice NLB so zabeležile upad, in sicer za 1,1 odstotka v zadnjem tednu, na 180 evrov, medtem ko je Krka teden zaključila z 0,83-odstotno podražitvijo pri ceni 231 evrov.

Kljub tem kratkoročnim popravkom pa je ljubljanska borza v zadnjem letu dni beležila izjemno uspešno obdobje. Indeks SBITOP se je v zadnjih 12 mesecih okrepil za približno 42,3 odstotka, kar slovenski trg postavlja ob bok najuspešnejšim v regiji. Če upoštevamo, da se je indeks še v začetku minulega leta gibal precej nižje, trenutne ravni blizu rekordnih 2.800 točk kažejo na njegovo robustnost.

 

Stabilnost domačega trga izhaja predvsem iz visokih dividendnih donosov in dobrih poslovnih rezultatov podjetij, ki so v letu 2025 dosegala rekordne dobičke. Medtem ko svetovne borze pretresajo vprašanja o prihodnosti umetne inteligence, slovenska podjetja vlagateljem ponujajo zavetje v tradicionalnih panogah, kot sta energetika in farmacija.

Megla negotovosti

Zaključek trgovalnega tedna je prinesel pomiritev duhov in vrnitev optimizma na borze. Odboj, ki se je začel v petek, je bil po mnenju analitikov pri Edward Jones posledica spoznanja, da so bili padci sredi tedna verjetno pretirani in da temelji gospodarstva ostajajo trdni. "Trg se sooča s pretresom tehnoloških delnic, ki ga povzroča megla negotovosti pred novimi ekonomskimi podatki," je poročal Reuters, vendar se je izkazalo, da so vlagatelji petek izkoristili za nakupe po nižjih cenah.

Tudi T. Rowe Price v svoji analizi poudarja, da globalni trgi ostajajo v fazi prilagajanja na novo realnost visokih investicij v tehnologijo, vendar to ne pomeni konca bikovskega trenda. Znižanje indeksa VIX ob koncu tedna nakazuje, da se je tržna nihajnost vsaj začasno stabilizirala. V prihodnjih tednih se bodo vlagatelji ozirali po konkretnih makroekonomskih kazalnikih, ki bodo smerokaz, kako se bodo trgi odzvali na nove objave četrtletnih rezultatov in na morebitne nadaljnje korake centralnih bank, saj se denarna politika in tehnološki razvoj še vedno tesno prepletata.