Mesto generalnega direktorja Lidla Slovenija je z julijem prevzel Boris Lozić, generalni direktor Lidla Hrvaška, ki bo tako odgovoren za vodenje podjetja v Sloveniji in na Hrvaškem. Praksa en menedžer za dva trga ni tako redka, v luči pomanjkanja delavcev pa se zdi tudi zelo praktična. Ali je tudi učinkovita?
Po dveh letih in na čelu podjetja Lidl Slovenija bo dosedanji generalni direktor Ivan Udiljak poklicno pot nadaljeval kot generalni direktor Lidla Slovaška, kjer je Lidl trenutno vodilni trgovec na lokalnem trgu, so sporočili iz trgovca. "Lozić, ki je že več kot osem let predsednik uprave Lidla Hrvaška, je med letoma 2011 in 2014 v Lidlu Slovenija že delal kot direktor prodaje oziroma logistike in tako lahko v kratkem času zapolni izpraznjeno mesto," so prepričani v Lidlu.
Preberi še
Na trgu dela največje pomanjkanje po učiteljih
V povprečju je bilo v prvem polletju mesečno brezposelnih 46.813 oseb.
03.07.2024
Pravica do odklopa – kako izgleda v praksi?
Pravica do odklopa je zdaj zakonsko zagotovljena, delodajalci morajo sprejeti ukrepe za njeno uresničitev do 16. novembra 2024
28.06.2024
Kateri blue chipi bodo letos zaposlovali in kateri ne?
Večina podjetij toži o pomanjkanju delavcev, preverili smo, kako je z zaposlovanjem pri blue chipih.
18.06.2024
Polovica delodajalcev poroča o pomanjkanju ustreznih delavcev
Pomanjkanje kadra v določenih sektorjih privedlo do nadurnega dela.
24.05.2024
Za podobno potezo so se odločili tudi v telekomunikacijskem operaterju A1, kjer je s prvim junijem Dejan Turk prevzel vodenje trgov Slovenije in Hrvaške. "Tako bo omogočen še hitrejši razvoj ključnih tržnih področij, veliko pa se pričakuje od sinergij s področja razvoja fiksnih storitev in rasti na drugih področjih poslovanja," pravijo v A1.
V Siemensu Medeja Lončar vodi tri trge
Še korak dlje so šli v podjetju Siemens, v katerem Medeja Lončar vodi kar tri trge: Slovenijo, Hrvaško in Srbijo. Na vodstvenih položajih v Siemensu deluje že več kot 17 let, leta 2018 je poleg vodenja Siemensa v Sloveniji prevzela še vodenje Siemensa na Hrvaškem in leta 2021 v Srbiji. "Vodenje treh trgov je bila načrtna strukturna preusmeritev Siemensa in uspešen zaključek korporativne strategije Vizija 2020+, ki je narekovala oblikovanje močnega ekosistema skupnih interesov," pojasnjuje Lončar.
Po njenih besedah je šlo za logično posledico prenove družbe, saj je bila potreba po bolj osredotočenem usmerjanju na kupce na področju digitalizacije industrije, pametne infrastrukture in trajnostnega prometa.
"Prednosti vodenja treh trgov vidim predvsem v sinergijskih učinkih poslovanja, večji preglednosti trga in zmanjševanju različnih tveganj za podjetje," meni Medeja Lončar iz Siemensa.
Zaradi izmenjave izkušenj in znanja prihaja do hitrejše implementacije dobrih praks na trgih, v organizacijah pa postajajo bolj agilni in učinkoviti. "Govorimo o poenostavljenih administrativnih in poslovnih procesih, združevanju podpornih služb, kar povečuje prihranke, produktivnost in omogoča večjo ustvarjalnost," je dejala Lončar. Vsaka od teh držav je po njenih besedah sicer razmeroma majhna, povezane v regijo pa imajo pomemben tržni potencial, tudi z vidika globalne korporacije.
Ne gre samo za združevanje menedžerskih funkcij
Kakšne so prednosti in slabosti, če več trgov pokriva en človek, smo vprašali kadrovike. "Razlog za takšno odločitev so predvsem velikost in značilnosti trga. Ni redkost, da imajo podjetja enega menedžerja, ki pokriva več držav, nemalokrat so to države nekdanje Jugoslavije," opaža Tanja Šket, direktorica agencije za zaposlovanje Atama.
Načeloma v odločitvi po njenem mnenju ni nič napačnega, saj s tem podjetje ne potrebuje dveh ustrezno usposobljenih oseb, ampak eno, ki lahko svoje znanje ustrezno uporabi. "Torej je to pozitivna odločitev tako z vidika kompetenc kakor tudi iz stroškovnega vidika," pravi Šket.
Tanja Šket, Atama: "Nič nenavadnega ni, če se funkcije združujejo, kjer je to le mogoče."
Po njenih besedah pa pri pokrivanju držav ni nujno, da gre samo za menedžerske položaje. Z njo se strinja tudi Urška Lovšin iz kadrovske agencije Addecco, ki pravi, da se takšen način poslovanja podjetja izvaja tudi na drugih položajih v financah, kadrovski službi, informacijskih tehnologijah, pravu in marketingu. "To, da je en menedžer odgovoren za vodenje dveh ali več trgov, ni novost, še posebno pri multinacionalkah, ki delujejo v več državah," pravi Lovšin.
Lovšin kot enega glavnih razlogov poudarja lažje usklajevanje strategije podjetja, pa tudi poslovnih in operacijskih sistemov, kar prinaša večjo sinergijo in boljšo usklajenost. "Lažje je voditi trge, ki so si kulturno in gospodarsko podobni ali imajo zgodovinsko povezavo," meni Lovšin.
Takšen način organizacije poslovanja imajo tudi v Adecco. Direktor Dejan Stamenić od lani vodi Slovenijo in Srbijo, kar po besedah Lovšin omogoča enotno strategijo in dosledno izvajanje poslovnih ciljev na obeh trgih ter večjo povezanost vseh zaposlenih.
Ključ do uspeha: komunikacija in upoštevanje lokalnih značilnosti
Čeprav je strategija vodenja več trgov hkrati po eni strani pozitivna, pa prinaša tudi določene izzive. Kot na lastni koži opaža Medeja Lončar, zahteva takšno vodenje obvladovanje večje kompleksnosti in skrbno razporejanje časa in virov. "To je izziv, saj smo kljub vsemu medsebojno fizično oddaljeni. Pri tem je pomembna učinkovita komunikacija in upoštevanje lokalnih značilnosti," poudarja Lončar.
Po njenem mnenju je pomembno zaupanje v ekipe in opolnomočenje vodij, da sprejemajo samostojne odločitve v okviru dogovorjene strategije. "To mi omogoči, da se lahko posvetim bolj strateškim vprašanjem in pobudam," pravi Lončar.
Kot opozarja Šket, se težave lahko pojavijo takrat, ko so značilnosti drugega trga drugačne od pričakovanj. "Takrat je pomembno razumevanje delovanja različnih trgov, saj se marsikatere poslovne prakse oziroma pristopa ne da tako preprosto prenesti drugam," ponazarja Šket.
Tudi po mnenju Lovšin je pri vodenju več trgov ključen čas. "Brez učinkovitega upravljanja časa in usposobljene tesne strokovne ekipe sodelavcev v vsaki državi se lahko takšen način poslovanja izkaže kot slab," je pojasnila Lovšin.