Polovica delodajalcev poroča o pomanjkanju ustreznih delavcev

Obeti delodajalcev glede gibanja zaposlenosti v drugi polovici leta 2024 ostajajo pozitivni. Napovedujejo 2,3-odstotno rast števila zaposlenih in predvidevajo približno 35.613 zaposlitev, kažejo rezultati najnovejše raziskave Zavoda za zaposlovanje RS. Tokratna napovedana rast je za 0,3 odstotne točke višja kot jeseni 2023, ko je znašala dva odstotka za prvo polovico leta 2024.

Na trgu dela pa še naprej ostajajo strukturna neskladja. S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih soočala polovica vprašanih delodajalcev. Velika podjetja so se s pomanjkanjem ustreznih kandidatov soočala najpogosteje, to je v več kot 80 odstotkov primerov. 

"Glede na odgovore delodajalcev lahko predvidevamo, da bodo v prihodnjih šestih mesecih skupaj iskali 35.613 delavcev. Načrti se nanašajo na iskanje delavcev zaradi nadomeščanj, začasnih zaposlitev, določen delež pa tudi za nova delovna mesta," pojasnjujejo na zavodu.

Najpozitivnejše napovedi glede gibanja zaposlovanja so v gradbeništvu, gostinstvu, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.

Med poklice, pri katerih imajo delodajalci najpogosteje težave pri iskanju ustreznih sodelavcev, se uvrščajo še vozniki avtobusov in natakarji. Težave pri iskanju kandidatov po mnenju delodajalcev v največji meri izhajajo iz pomanjkanja kadra na trgu dela. V raziskavo je vključenih 3150 delodajalcev, ki zaposlujejo skupaj 344 tisoč ljudi.​

Vidnejšo rast zaposlenosti bo omejevalo pomanjkanje delovne sile

Rast zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta do konca leta 2024 umirila in tudi v prihodnjih letih bo vidnejšo rast zaposlovanja omejevalo pomanjkanje delovne sile, povezano z demografskimi gibanji, pravijo na zavodu. Na veliko pomanjkanje kadra vplivajo ciklični in strukturni dejavniki, med katere spada zlasti staranje prebivalstva in s tem prehajanje večjega števila zaposlenih s trga dela kot jih vstopa na trg dela. 

Ob koncu aprila je bilo registriranih 45.219 brezposelnih, kar je 3,5 odstotka manj kot marca in sedem odstotkov manj kot v lanskem aprilu. V povprečju je bilo v prvih štirih mesecih prijavljenih 48.356 brezposelnih, kar je sedem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. 

V Sloveniji je bilo v prvem četrtletju skupno razpisanih 20.500 prostih delovnih mest, kar je za 1,7 odstotka manj kot četrtletje prej. "To je že četrto zaporedno zmanjšanje števila prostih delovnih mest. povpraševanje po novih delavcih je sicer na ravni Slovenije ostalo veliko, a je bilo število prostih delovnih mest na najnižji ravni v zadnjih treh letih," ugotavljajo na zavodu.

V primerjavi s prvim četrtletjem v letu 2023 medletna primerjave izkazuje manjše povpraševanje po novi delovni sili, saj je bilo prostih delovnih mest letos za 15,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Medletna rast je bila najizrazitejša v dejavnosti prometa in skladiščenja (253 prostih delovnih mest več), sledilo je zdravstvo z 220 prostimi delovnimi mesti več.

Pomanjkanje kadra privedlo do nadurnega dela

Pomanjkanje ustreznih kadrov je najpogosteje privedlo do nadurnega dela, ki so ga delodajalci s težavami pri zaposlovanju uporabili v 43 odstotkov primerov, opažajo na zavodu Dobra četrtina delodajalcev, ki je imela težave z iskanjem kandidatov za prosta delovna mesta, je problematiko iskanja ustreznega kadra reševala s prenašanjem dela na zunanje izvajalce (outsourcing), dobra petina  jih je za ta delovna mesta (pre)usposobila že zaposlene, 18 odstotkov delodajalcev pa je zaradi težav s kadrovanjem moralo zavrniti naročila. 

Nadurno delo najpogosteje uporabijo v dejavnosti javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti in v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Strategijo notranjega (pre)usposabljanja najpogosteje uporabijo v predelovalnih dejavnostih ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, medtem ko je prenašanje dela na zunanje izvajalce (outsourcing) najpogostejše v gradbeništvu in informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. 

Zavračanje naročil je kot posledica pomanjkanja ustreznega kadra najpogostejše v prometu in skladiščenju ter v gradbeništvu. Zmanjšanje obsega proizvodnje ali storitev je najbolj pogosto za delodajalce iz prometa in skladiščenja ter gostinstva. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar