Vse manj ljudi, vse več težav. Kakšne pa so rešitve?

Prebivalstvo Evropske unije (EU) je raslo polnih 20 let vse do začetka leta 2020, ko je začelo upadati, kar se je nadaljevalo še naslednji dve leti, preden se je leta 2022 število spet povečalo. A naravni prirastek prebivalstva (razlika med živorojenimi in umrlimi) je v EU negativen že od leta 2012, predvsem zaradi staranja prebivalstva. Kljub temu se je prebivalstvo EU v 20-letnem obdobju do konca leta 2023 (po najnovejših podatkih, ki jih je objavil Eurostat 15. maja) skupaj povečalo za štiri odstotke. Z rastjo pa ni tako v državah v regiji Adria, kjer je izjema deloma le Slovenija. Tam se že desetletja soočajo z upadanjem števila prebivalstva, s hudimi posledicami za gospodarski razvoj, trg dela ter pokojninske in zdravstvene sisteme.

Hrvaško prebivalstvo se je med letoma 2003 in 2023 zmanjšalo za okoli pol milijona ljudi, in sicer na 3,85 milijona. Po najnovejših podatkih Eurostata se je število prebivalcev Slovenije od leta 2017 do konca leta 2023 povečalo za skoraj sto tisoč, na 2,12 milijona, medtem ko se je v Srbiji v istem obdobju s sedmih milijonov skrčilo na 6,6 milijona, v Severni Makedoniji pa z dveh na 1,83 milijona. Za Bosno in Hercegovino (BiH) preverjenih podatkov ni, ocenjujejo pa, da je imela ta država leta 2019 3,5 milijona prebivalcev, okoli 17 tisoč manj kot leta 2017.

Iz leta v leto čedalje manj otrok

Na Hrvaškem se je leta 2022 rodilo najmanj otrok v zadnjih sto letih. Trend znatnega zmanjšanja števila živorojenih otrok se je nadaljeval tudi lani, ko se je tam rodilo 32.047 novorojenčkov, skoraj dva tisoč manj kot leto prej oziroma celo 11.699 manj kot leta 2000, kot je objavil Državni zavod za statistiko (DZS). Stopnja rodnosti, merjena s številom živorojenih otrok na žensko v reproduktivni dobi, je bila zgolj 1,53, kar je veliko pod ravnjo 2,1 rojenega, ki zagotavlja obnovo števila prebivalcev.

"Razloga za to sta neugodna starostna struktura in izseljevanje mlajše populacije iz Hrvaške, kar posledično vodi do manjšega števila rojenih otrok," pravi vodja sektorja za družbene raziskave pri DZS Dubravka Rogić - Hadžalić.

Lani se je v Srbiji rodilo najmanj otrok po drugi svetovni vojni. Prebivalstvo obremenjuje začarani krog: manjša ko je populacija, manj je otrok, saj je žensk, ki bi jih rodile, čedalje manj. Vlada je zato uvedla nekatere ukrepe, predvsem finančne, namenjene povečanju rodnosti (števila otrok na žensko). To se je res zgodilo, saj je bila leta 2012 stopnja rodnosti 1,45, trenutno pa je 1,63 in se je povečala v vseh regijah Srbije.

Tudi Sloveniji je uspelo dvigniti stopnjo rodnosti z 1,21 odstotka leta 2002 na 1,55 odstotka v letu 2023, ugotavlja Eurostat. Napovedi statistikov pa so neizprosne – tako kot v drugih državah regije Adria se bo v naslednjih generacijah tudi v Sloveniji delež starejših prebivalcev povečeval, delež mladih pa zmanjševal. V začetku leta 1982 je bilo v Sloveniji dvakrat več otrok, mlajših od 14 let, kot starejših od 65 let in 2,8-krat več mladih (mlajših od 19 let). V začetku leta 2022 pa je bilo za 40 odstotkov več starejših kot otrok in skoraj osem odstotkov več kot mladih. Eurostat napoveduje, da bo leta 2100 v Sloveniji 2,5-krat več starejših kot otrok.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Mračne napovedi

V Sloveniji naj bi se do leta 2100 število prebivalcev glede na leto 2022 zmanjšalo za 156 tisoč ljudi in upadlo pod dva milijona – na 1,95 milijona prebivalcev. Na Hrvaškem bi se lahko v istem obdobju število prebivalcev zmanjšalo na le 2,4 milijona, če bo število rojenih otrok ostalo na zdajšnji ravni in če bo selitveni prirast enak nič, kot je izračunal Ivan Odrčić, analitik Bloomberg Adria.

Podobno je v Severni Makedoniji in Srbiji. Republiški statistični urad (RZS) ocenjuje, da bo v Srbiji leta 2041 v najboljšem primeru 6,52 milijona prebivalcev, v najslabšem pa 6,18 milijona. Napovedi demografov so veliko bolj črnoglede in napovedujejo, da bi Srbija do sredine stoletja lahko izgubila okoli dva milijona prebivalcev. Ocene za Severno Makedonijo pravijo, da bo država, če se ne bo nič spremenilo, v prihodnjih 50 letih ostala brez dodatnega pol milijona prebivalcev oziroma da se bo ob enakih pogojih, kot so veljale leta 2022, leta 2070 število prebivalcev v Severni Makedoniji z zdajšnjih 1,8 zmanjšalo na 1,3 milijona. Tako kaže izračun makedonskega Zavoda za statistiko.

Isti vir navaja, da se je leta 2022 v Severni Makedoniji skupaj rodilo 18.073 otrok; število živorojenih v letu 2022 je glede na leto 2021 nižje za 3,1 odstotka. Za primerjavo: leta 2013 se je v tej državi rodilo 23.138 otrok.

V iskanju delavcev

Vse države regije Adria je staranje prebivalstva hudo prizadelo in ne zadovoljujejo več potreb trga dela. Težavo poskušajo rešiti s kombinacijo več ukrepov, od pronatalitetne politike in zaposlovanja upokojencev do uvoza delovne sile. Vsaka država išče svoj recept, saj se noben od teh ukrepov ni izkazal za posebno uspešnega, sploh ker se delavci zaradi iskanja bolje plačanih služb in višjega standarda v najproduktivnejši dobi množično selijo v razvitejše države.

Na slovenskem ministrstvu za delo so povedali, da Eurostat v osnovni projekciji podcenjuje obseg priseljevanja. "Zato lahko predvidevamo, da bo staranje slovenske družbe zaradi večjih migracij v prihodnje manj pereč problem, kot se kaže v uradni statistiki: brez migracij bi bile razmere bolj kritične, saj imamo v Sloveniji negativen naravni prirast (več smrti kot rojstev), in ta trend se bo za zdaj nadaljeval."

Hrvaška se boleče spopada s problemom uvožene delovne sile, zlasti v zadnjih desetih letih, ko je vstop v EU omogočil prost pretok delovne sile v druge države članice. To je verižno povezano s trendi v drugih državah regije Adria, predvsem v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Severni Makedoniji, tradicionalnih bazenih, iz katerih Hrvaška črpa delovno silo. Ker so tudi te države prizadete zaradi upada prebivalstva in odhoda delavcev, Hrvaška vse bolj posega po delavcih iz tako imenovanih tretjih držav.

Podatki hrvaškega ministrstva za notranje zadeve (MUP) razkrivajo, da se na Hrvaško še vedno priseljuje največ državljanov Bosne in Hercegovine ter Srbije. Od 172.499 dovoljenj za bivanje in delo, ki jih je leta 2023 izdalo ministrstvo za notranje zadeve, jih je bilo največ izdanih delavcem iz BiH, 38.236, sledi Srbija, iz katere se je na Hrvaškem zaposlilo 24.028 ljudi, medtem ko je Severna Makedonija s 13.412 dovoljenji za delo na petem mestu (za Nepalom in Indijo).

"Ta izjemno pomemben porast tuje delovne sile v preteklih letih lahko preseže ekonomsko odvisnost od teh ljudi in se glede na hitro večanje števila in njihovo neintegracijo v našo družbo bistveno preoblikuje v pojav tako imenovanih vzporednih družb (kar vidimo na Švedskem, v Franciji, Belgiji ...)," komentira Odrčić.

Poudarja, da je treba za čim bolj stabilno prebivalstvo in zaradi množičnega uvoza tuje delovne sile dolgoročno omogočiti socialno kohezijo, spodbujati ukrepe, ki vodijo v povečanje števila otrok, in to tako, da bo vsaka ženska v državi močno motivirana roditi vsaj dva otroka, v najboljšem primeru pa tudi več.

Bloomberg Adria

 

Preobremenjeni pokojninski sistemi

Dolgoročno bi manjša populacija lahko povzročala preglavice upokojencem in delovno sposobnim državljanom, pa tudi delodajalcem, ki iščejo visoko izobraženo delovno silo. "Razmere na trgu dela silijo delodajalce, da zadržijo starejše delavce, čeprav bi raje zaposlili več mlajših in na novo izobraženih delavcev," pravi Janez Malačič, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Da bi zaposlene dlje obdržali na delu, jim Slovenija in Hrvaška omogočata izplačilo dela pokojnine, če delajo naprej kljub izpolnjevanju pogojev za upokojitev. Zaposleni se lahko tudi delno upokojijo in delajo manj ur ter tako prejemajo del plače in del pokojnine. Tisti, ki delajo dlje, dobijo višjo pokojnino zaradi višjega odstotka za izračun pokojnine.

"Predpostavlja se, da bomo delali dolga leta, pokojninski sistem pa bo preobremenjen. Če se število zaposlenih zmanjšuje in je čedalje več neaktivnih, mora manjše število delavcev vzdrževati upokojencev. Še vedno pa bodo brezposelni," je za Bloomberg Businessweek Adria povedala Vera Gligorijević z beograjske geografske fakultete, vodja sektorja za demografijo.

Pojasnjuje, da so projekcije celotnega in delovno sposobnega prebivalstva natančne in točne, projekcije stopnje aktivnosti (delovne sile) pa ni mogoče tako natančno izračunati, saj na stopnjo aktivnosti še bolj kot demografija vplivajo socialno-ekonomski dejavniki. Pomanjkanje delovne sile je strukturne narave. "Glavna strukturna značilnost je staranje prebivalstva. Število tistih, ki vstopajo na trg dela, je manjše od števila tistih, ki odhajajo," je pred kratkim dejal sekretar na slovenskem ministrstvu za delo Igor Feketija.

Regija izgubi več kot pet milijard evrov na leto

Čeprav je negativen naravni prirast značilen za Evropo, Srbija na seznam težav dodaja problem negativne selitvene bilance, saj čedalje več ljudi iz države odhaja, manj pa jih vanjo prihaja. Na Hrvaškem je velik val priseljevanja tujih delavcev ta trend do neke mere obrnil – od konca leta 2022 se je število prebivalcev zaradi priseljencev povečalo za 0,06 odstotka. Podatki DZS so po besedah Dubravke Rogić - Hadžalić pokazali porast moške populacije, predvsem v starostni skupini od 25 do 29 let (3,5 odstotka), kar je lahko posledica migracijskih gibanj. Tako na Hrvaškem kot v Srbiji pa je poseben problem izseljevanje visoko izobraženih.

Domače statistike o izseljevanju iz Srbije po podatkih Inštituta za razvoj in inovacije skorajda ni, mednarodna statistika pa ni celovita. Z navzkrižnim preverjanjem podatkov iz mednarodnih virov so dobili oceno, da se iz Srbije letno izseli od 15.700 do 49 tisoč državljanov. Raziskava, ki jo je inštitut izvedel leta 2019, kaže, da je bil (posredno in neposredno) zaradi nezmožnosti preprečevanja letnega odliva prebivalstva z njihovo zaposlitvijo letni izpad bruto dodane vrednosti v vrednosti okoli 897,3 milijona evrov, kar je približno 2,1 odstotka srbskega BDP iz leta 2018. Preprosto povedano: vsak delovno aktiven prebivalec, ki se izseli iz Srbije, odnese s sabo v povprečju vsaj 19.500 evrov prihodnjega letnega BDP, ki bi ga lahko ustvaril. Analiza je pokazala, da Srbija letno izgubi od 2,5 do tri milijarde evrov.

Metodologijo, ki so jo razvili za Srbijo, so uporabili tudi za druge države Zahodnega Balkana in ugotovili, da ima regija več kot pet milijard evrov izgube na leto.

Hrvaška je zaradi številne diaspore nekoliko specifična. Nakazila iz tujine od leta 2000 do 2022 obsegajo kar pet odstotkov hrvaškega BDP. Diaspora je v tem obdobju na Hrvaško poslala skoraj 54 milijard evrov več kot tuji delavci svojim družinam v tujino, je ob obdelavi podatkov Svetovne banke izračunal Kristijan Kotarski, izredni profesor na Fakulteti za politične vede v Zagrebu. Poudarja, da Hrvaška po tem kazalniku zaseda (ne)slavno prvo mesto v EU. Podatki ČNB razkrivajo, da obseg nakazil raste, v prvih treh četrtletjih leta 2023 je diaspora poslala 4,2 milijarde evrov, v celotnem letu 2022 pa 5,1 milijarde evrov. Največ sredstev priteče iz Nemčije in Irske, največ pa v Bosno in Hercegovino.

Bloomberg Adria

 

Trendov ni uspelo ustaviti nobeni evropski državi

Zakaj sta dostopnost in kakovost delovne sile pomembni? Analitik Blomberg Adrie Ivan Odrčić pravi, da je odgovor v trenutnem globalnem ekonomskem modelu, torej v ekonomiji obsega oziroma, natančneje, potrošnji srednjega razreda.

"Z drugimi besedami, odpiranje tovarn, zaposlovanje množic, prodaja velikih količin izdelkov in s tem povezana rast plač in standarda so odvisni od velikosti srednjega razreda potrošnikov, ne pa na primer od milijonarjev, ki ne bodo kupili dveh milijonov televizorjev, parov čevljev, počitnic ali avtomobilov. Ali, še preprosteje, če danes vlagate v stanovanjske nepremičnine, bo povpraševanje po njih v naslednjih desetletjih upadlo, če se bo prebivalstvo do konca stoletja zmanjšalo skoraj za polovico," pojasnjuje Odrčić.

Guverner Hrvatske narodne banke Boris Vujčić meni, da izgube prebivalstva ni mogoče nadomestiti z neaktivno populacijo ali demografsko pronatalitetno politiko. "To je mogoče nadomestiti le s povečanjem nadaljnjih migracij, aktivacijo upokojencev, podaljševanjem delovne dobe ali avtomatizacijo in robotizacijo," je pojasnil za Bloomberg Adria in dodal, da ne verjame, da pronatalitetna politika lahko preobrne situacijo na trgu dela, vsaj kratkoročno ne.

"Če hočemo zmanjšati trende staranja prebivalstva, potrebujemo dobro zastavljeno, širše družbeno usklajeno in temeljito izvajano populacijsko politiko," je prepričan Malačič. To naj bi mladim zagotovilo dolgoročno socialno varnost in odgovore na številna vprašanja in ovire, ki jim onemogočajo, da bi imeli v povprečju dva do tri otroke na družino.

Ker to ni uspelo nobeni evropski državi, pa je treba ukrepe po njegovih besedah združiti z učinkovito migracijsko politiko, ki naj prepreči negativno selekcionirane migracije, s katerim se v državo priseljuje vse več nižje izobraženih, bolj izobraženi pa odidejo.

Pri pripravi članka so sodelovali Urban Červek (Slovenija), Hana Stevović (Srbija) in Aleksandra Tomić (Severna Makedonija).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar