Nizke pokojninske rente: (Pre)mladi varčujejo (pre)konservativno

Da smo Slovenci zelo konservativni, ko govorimo o premoženju in naložbah, čivkajo že vrabci na strehi. To znova dokazuje tudi povprečna starost vseh, ki varčujejo v zajamčenih pokojninskih skladih. Ti pomenijo najmanj tvegano plemenitenje prihrankov, namenjeni pa so tistim, ki so tik pred upokojitvijo. Ne glede na to pa je povprečna starost varčevalcev v teh skladih precej nižja od 60 let, so povedali v slovenskih pokojninskih družbah.

Zajamčeni sklad ima konservativno naložbeno politiko, glavnica je zaščitena, dosegati pa mora minimalno zajamčeno donosnost. Ta določa najmanjši zakonsko določen donos, ki ga lahko vlagatelj pričakuje na letni ravni od izbranega pokojninskega sklada.

Osnova za določitev minimalne zajamčene donosnosti je namreč dveletno povprečje mesečnih donosnosti vseh slovenskih državnih obveznic z dospelostjo prek enega leta glede na pravilnik o izračunu minimalne zajamčene donosnosti.

Leta 2022 je bilo po besedah upravljavcev pokojninskih skladov težko dosegati zajamčeno donosnost, ki je bila 0,03 odstotka na letni ravni, zaradi česar so morali uporabiti ustvarjene rezerve. Lani so imeli lažje delo, 0,4-odstotno minimalno zajamčeno donosnost so občutno presegli. Najvišjo, več kot petodstotno donosnost so dosegli zajamčeni skladi Zavarovalnice Triglav, Prve pokojninske družbe in Modre zavarovalnice.

Čeprav se morda na prvi pogled zdi zajamčena donosnost privlačna garancija, pa jo je treba postaviti v kontekst inflacije, ki zmanjšuje vrednost premoženja. Kot je razvidno z grafa, minimalna zajamčena donosnost zelo redko presega stopnjo inflacije, to pa je glede na izračun popolnoma logično. Ko inflacija narašča, se običajno povečuje tudi zahtevana donosnost obveznic. Zakaj? Ker vlagatelji želijo, da njihova naložba ohrani realno vrednost. Če inflacija preseže donosnost obveznic, bi ti raje vlagali drugam.

Od leta 2016 skoraj 600 tisoč Slovencev varčuje za pokojnino v skladih življenjskega cikla. To so zajamčeni (za tiste tik pred upokojitvijo), uravnoteženi (praviloma do 55 do 60 leta, odvisno od ponudnika) in delniški (namenjen mlajšim). Prehod med skladi življenjskega cikla je za varčevalca mogoč ob izpolnitvi starostne meje ali na zahtevo, pri čemer izbrani kritni sklad ne sme biti namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne skupine, v katero se uvršča. Torej starejši od 50 let ne more varčevati za pokojnino v delniškem pokojninskem skladu, izbira lahko zgolj med uravnoteženim in zajamčenim skladom. 

V Modri zavarovalnici povprečna starost varčevalcev najnižja

Modra zavarovalnica v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja upravlja dva zajamčena sklada: Modri zajamčeni podsklad MKPS ter Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev KPSJU. V obeh skupaj varčuje 207.812 članov, povprečna starost pa je 48 let. Zbrana sredstva znašajo 1,3 milijarde evrov.

Varčevanje v dodatnem pokojninskem zavarovanju je namreč po njihovih besedah donosnejše, če varčujemo skladno z življenjskim ciklom: ko smo mlajši, vlagamo v dinamični sklad, nato pa postopno prehajamo skozi bolj konservativno naložbeno politiko proti zajamčenemu skladu, ki je primeren predvsem za tiste, ki jim do upokojitve manjka zgolj še nekaj let.

Prav tako je tudi povprečna starost v zajamčenih pokojninskih skladih zavarovalnice Generali razmeroma nizka, 52 let, višina sredstev pa je ob koncu februarja skupaj dosegla 55,9 milijona evrov.

Tudi v Skupini Triglav je zajamčeni sklad med varčevalci najbolj priljubljen, saj je v zajamčenih skladih prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) februarja varčevalo 63.554 članov, kar sta skoraj dve tretjini vseh. Njihova povprečna starost je približno 52 let, so sporočili iz Triglava. 

Skupna vrednost sredstev v zajamčenih skladih Skupine Triglav je 519 milijonov evrov, kar pomeni dobre tri četrtine vrednosti sredstev vseh pokojninskih skladov. Podobno je tudi v Pokojninski družbi A, kjer je v zajamčenem skladu skoraj tri četrtine vseh sredstev v upravljanju oziroma 333 milijonov evrov. Skupaj v pokojninskih skladih Pokojninske družbe A varčuje 58.747 Slovencev, povprečna starost zavarovanca skladov varčevanja je 44,8 leta.

Povprečna dodatna pokojninska renta okoli 100 evrov

V nasprotju s Hrvati je pri nas vplačevanje v drugi pokojninski steber prostovoljno. Decembra 2022 je bilo v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih nekaj manj kot 600 tisoč Slovencev, večina prihaja iz javnega sektorja, saj je tam vplačevanje obvezno. To pomenita slabi dve tretjini vseh, ki so vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje. Skupna vrednost sredstev, zbranih v pokojninskih skladih, je bila decembra skoraj tri milijarde evrov.

Namen zavarovanja po pokojninskem načrtu je pridobitev pravice do dodatne pokojnine in predčasne dodatne pokojnine. Ta pa je v povprečju razmeroma nizka, kažejo podatki pokojninskih družb.

"Povprečna mesečna renta prejemnikov dodatne pokojnine je 84 evrov," so navedli v Modri zavarovalnici. Poudariti pa je treba, da se višina rent precej razlikuje in je odvisna od tipa rente, ki jo izbere varčevalec, starosti in od višine privarčevanih sredstev. "V nekaterih primerih lahko višina rente pomembno odstopa od navedenega povprečja," pojasnjujejo v pokojninskih družbah.

Podobno visoka je tudi povprečna višina mesečne rente upokojencev v Skupini Triglav, kjer je 87,5 evra. V Pokojninski družbi A sta v skladu izplačevanja 3.202 varčevalca, odkupna vrednost pa je 31,5 milijona evrov. "Povprečna izplačana dodatna pokojnina je je 72 evrov na mesec, ta pa variira glede na obliko dodatne pokojnine," pojasnjujejo v Pokojninski družbi A.

Najmanj varčevalcev imajo v zavarovalnici Sava Pokojninska, kjer v zajamčenem skladu trenutno varčuje 24 tisoč varčevalcev v skupni vrednosti 139,5 milijona evrov. "Povprečno to pomeni približno 5.800 evrov, renta, ki jo prejemajo upokojenci, pa je v povprečju 110 evrov," so sporočili iz Save.

Kako je z obdavčitvijo pokojninskih rent?

V davčno osnovo upokojenca se všteva le 50 odstotkov rente, 50 odstotkov je iz obdavčitve izvzetih. Če renta presega vrednost 160 evrov, se ob izplačilu obračuna akontacija dohodnine po stopnji 25 odstotkov (na zahtevo in predhodnem obvestilu davčnega organa po stopnji 16 odstotkov).

Če renta ne presega 160 evrov, pa se akontacija dohodnine ne obračuna. To ne pomeni, da renta, nižja od 160 evrov, ni obdavčena. Pomeni zgolj, da se ne odvaja akontacija dohodnine ob vsakem nakazilu. Višina dokončne dohodnine se obračuna ob letni napovedi z upoštevanjem vseh prejemkov v posameznem letu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar