Pokojninski skladi: Zajamčena donosnost v 2024 bistveno višja

Če je bilo lani po besedah upravljavcev pokojninskih skladov težko dosegati zajamčeno donosnost pri pokojninskih skladih z zajamčeno donosnostjo in so morali za to uporabiti ustvarjene rezerve, imajo letos nekoliko lažje delo. Letos je minimalna zajamčena donosnost 0,4-odstotna, medtem ko je bila od januarja do decembra lani 0,03 odstotka na letni ravni. Precej višja pa bi lahko bila za leto 2024.

"Podatek o pričakovani zajamčeni donosnosti za leto 2024 po naših internih ocenah je 1,34 odstotka, kar pomeni bistven porast glede na letošnje leto," pravijo v Modri zavarovalnici. Finančno ministrstvo jo izračuna vsako leto posebej, objavi pa običajno do konca januarja. 

Za leto 2024 se pričakuje višja stopnja jamstva zaradi dviga zahtevanih donosnosti dolžniških vrednostnih papirjev globalno, ne samo tistih, katerih izdajatelj je naša država. "Naša pričakovanja za leto 2024 so, da bi lahko minimalna zajamčena donosnost znašala dober odstotek," ocenjujejo v Savi pokojninski družbi.

Da se bo minimalna zajamčena donosnost za prihodnje enoletno obdobje opazno povišala glede na splošno rast zahtevanih donosnosti slovenskih državnih obveznic v tekočem letu, pričakujejo tudi v Prvi pokojninski družbi. Minimalna zajamčena donosnost določa najmanjši zakonsko določen znesek donosa, ki ga lahko vlagatelj pričakuje na letni ravni od izbranega pokojninskega sklada.

Osnova za določitev minimalne zajamčene donosnosti je namreč dveletno povprečje mesečnih donosnosti vseh slovenskih državnih obveznic z dospelostjo prek enega leta glede na pravilnik o izračunu minimalne zajamčene donosnosti. "Glede na splošen izredno močan dvig donosnosti do dospetja slovenskih državnih obveznic gre seveda pričakovati znatne dvige zajamčene donosnosti," meni tudi Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A.

V primeru njihovega pokojninskega sklada PDA – Zajamčeni je zajamčena donosnost na čisto vplačilo, ki jo zagotavljajo, 50 odstotkov na prej opisan način določene donosnosti. "Konkretno ta v letu 2023 znaša 0,5 odstotka,  v letu 2024 pa se bo po naših internih ocenah dvignila na okvirno 1,4 odstotka," napoveduje Hribar.

Zajamčeni pokojninski skladi so primerni za zavarovance, ki želijo zasledovati konservativno naložbeno politiko brez večjih nihajev in z zmerno dolgoročno rastjo prihrankov. Kljub temu je treba zajamčeno donosnost postaviti v okvir glede na trenutno vztrajno povišano inflacijo, ki zmanjšuje vrednost denarja. 

Tržne razmere končno 'normalne'

Večina pokojninskih družb je lani za zagotavljanje zajamčene donosnosti uporabila rezerve, ki so se oblikovale v času, ko je doseženi donos presegel zajamčenega, oziroma so oblikovali posebne rezervacije. Letos, kot pravijo, to ne bo potrebno. Zaradi dviga referenčnih obrestnih mer centralnih bank se je namreč povišala tudi  donosnost do dospetja obveznic naložbenega razreda, ki je osnovna naložbena kategorija za zajamčene sklade.

Lani so bile donosnosti vseh pokojninskih skladov zaradi dviga obrestnih mer denimo negativne. "Letos bomo, če se trenutne tržne razmere ne spremenijo, zajamčeno donosnost dosegli. Z vidika donosnosti zajamčenih podskladov so trenutne tržne razmere pravzaprav ugodne, saj jih po dolgem obdobju nizkih obrestnih mer končno lahko označimo kot normalne," ocenjujejo v Modri zavarovalnici.

Letos so donosnosti vseh naložbenih razredov pri Modri zavarovalnici za zdaj pozitivne. "Glede na dolgoročno pričakovane donosnosti posameznih naložbenih razredov nekatere celo močno odstopajo navzgor," menijo na Modri zavarovalnici. Prav tako v nadaljevanju leta pričakujejo nekoliko večje pribitke za tvegane naložbe s fiksnimi donosi in zaradi tega manjši negativen vpliv v tem delu portfelja.

Prav tako tudi v Pokojninski družbi A ne pričakujejo težav pri  doseganju minimalne zajamčene donosnosti. "Varne obvezniške naložbe omogočajo od treh (denimo kratkoročne zakladne menice države) do več kot šestih odstotkov (obveznice bank naložbenega razreda) donosnosti do dospetja," navaja Hribar.

Ob nadaljevanju trenutnih razmer na kapitalskih trgih in ob upoštevanju povprečnih zgodovinskih donosov tveganih naložb (delnic) po osrednjem scenariju tako pričakuje, da se bo donosnost njihovega zajamčenega sklada v prihodnjih letih gibala nekje med 3,5 in 4,5 odstotka na leto.

"Po črnem scenariju, to je uresničitvi recesije ob hkratni inflaciji (stagflacija), bi lahko prišlo do krajšega nihaja vrednosti premoženja navzdol in s tem začasnega manjšega nedoseganja zajamčenega donosa v tem krajšem obdobju, ki pa bi že ob rahli umiritvi razmer bila znova dosežena in zatem ob normalizaciji presežena," pravi Hribar.

Podobno kot so rekordni dvigi zahtevanih donosnosti obveznic povzročili padec njihove vrednosti in posledično znižanje vrednosti zajamčenih skladov v prvih devetih mesecih leta 2022, pa so to nato v v naslednjih devetih mesecihv v celoti nadoknadili.

Letos močno nad minimalno zajamčeno donosnostjo

Glede na zadnje podatke so sicer v vseh zajamčenih skladih slovenskih pokojninskih družb močno nad minimalno zajamčeno donosnostjo, pri nekaterih skladih pa donosnosti presegajo celo dva odstotka.

"Dosežena tekoča donosnost na zajamčenih skladih Prve pokojninske družbe letos občutno presega predpisano minimalno zajamčeno donosnost, tako da za leto 2024 ostajamo zmerno optimistični," pravi Martin Podberšič, vodja oddelka upravljanja premoženja v Prvi pokojninski družbi. 

Kot nadaljuje, so časi negativnih referenčnih obrestnih mer namreč za nami, zelo malo verjetno je tudi sproščanje denarne politike centralnih bankirjev v bližnji prihodnosti, tako da bo donosnost obveznic najverjetneje ostale visoka še nekaj časa. "Ob višanju depozitnih obrestnih mer pri povpraševanju po investiranju v pokojninske sklade ne beležimo sprememb, saj je to namenjeno zasledovanju dolgoročnih naložbenih ciljev," pojasnjuje Podberšič.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar