Kdo so tuji delavci pri nas? Na prvem mestu prepričljivo Bosanci

Do konca oktobra je Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) izdal skupaj več kot 50 tisoč delovnih dovoljenj za državljane tretjih držav, ki delajo pri nas. Več kot 90 odstotkov vseh veljavnih dovoljenj so prejeli delavci iz Bosne in Hercegovine. Na drugi strani pa v Sloveniji dela tudi več kot 106 tisoč državljanov Evropske unije (EU), Enotnega gospodarskega prostora (EGP) in Švice. Podrobno smo si ogledali, kdo so tuji delavci pri nas, kakšna je njihova izobrazba in v katerih panogah delajo.

"Običajno gre pri zaposlovanju tujcev za sezonsko povpraševanje, saj je največje predvsem v pomladanskih in jesenskih mesecih," opažajo na ZRSZ.

Če se tujec želi zaposliti v Sloveniji, mora najprej poiskati delodajalca. To velja tako za državljane EU, EGP in Švice, ki imajo prost dostop na slovenski trg dela, kot tudi za delavce iz Srbije ter Bosne in Hercegovine (BiH), s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum. Pravica do prostega dostopa na trg dela pomeni, da tujci lahko delajo pri nas, se zaposlijo ali samozaposlijo brez soglasja k enotnemu dovoljenju oziroma modri karti EU ali brez dovoljenja za sezonsko delo. Vsi državljani tretjih držav pa potrebujejo enotno oziroma delovno dovoljenje.

Med tujimi delavci pri nas močno prevladujejo Bosanci

Tudi državljani Srbije in BiH, s katerima ima Slovenija podpisan sporazum, morajo zaprositi za delovno dovoljenje, vendar se kljub temu lahko na določeno delovno mesto zaposlijo samo pod pogojem, da na slovenskem trgu dela ni ustreznih domačih kandidatov. Izjema so določeni poklici: varilec, voznik težkih tovornjakov in vlačilcev, orodjar, elektroinštalater, tesar, kuhar, elektromehanik, zidar, monter in serviser, livar, strugar, mesar ter bolničar in negovalec.

Vsi tujci, ki želijo delati pri nas in nimajo prostega dostopa do trga dela, potrebujejo enotno dovoljenje, ki ga izda upravna enota. Državljani BiH in Srbije morajo zaradi sporazuma najprej pridobiti delovno dovoljenje, ki ga izdajo na zavodu za zaposlovanje. Navedeno dovoljenje se upošteva kot soglasje k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo, ki ga nato izda upravna enota. Vsi ostali državljani tretjih držav pridobijo enotno dovoljenje za prebivanje in delo v enotnem postopku prek upravne enote. 

Po številu veljavnih delovnih dovoljenj pri nas močno vodi BiH, saj je skoraj 90 odstotkov vseh veljavnih dovoljenj izdanih za državljane omenjene države. Po številu tujih delavcev, ki delajo pri nas, sledi Hrvaška, nato pa Srbija. Po vstopu v EU hrvaški delavci ne potrebujejo dodatnega dovoljenja, saj imajo prost dostop do trga dela, zato niso vključeni v statistiko za delovna dovoljenja.

Največ delovnih dovoljenj od začetka zbiranja podatkov je bilo izdanih leta 2010, in sicer več kot 40 tisoč, kažejo podatki ZRSZ. Potem je število do leta 2016 strmo upadalo – takrat je bilo izdanih zgolj sedem tisoč dovoljenj. Potem je do letošnjega leta število ponovno naraščalo.

V lanskem letu je bilo izdanih 22.560 delovnih dovoljenj. Letos bi lahko to število še presegli, saj je bilo samo v prvih desetih mesecih izdanih več kot 18.300 dovoljenj. Do konca oktobra je skupaj veljavnih nekaj več kot 51 tisoč dovoljenj, kar predstavlja pet odstotkov delovno aktivnih oseb pri nas.

Nizka izobrazba in delo v kmetijsko-gozdarski dejavnosti

Če si ogledamo izobrazbeno strukturo, ima več kot polovica tujih delavcev tretjih držav pri nas srednjo poklicno oziroma osnovnošolsko izobrazbo. Dobrih 11 tisoč delavcev ima srednješolsko izobrazbo, medtem ko ima visokošolsko izobrazbo zgolj 481 od 51 tisoč delavcev. Podrobnejše statistike za vse, ki so pri nas zaposleni in prihajajo iz držav EU, EGP ali Švice, ZRSZ ne vodi. Tako med visoko izobraženimi niso všteti vsi, ki so pri nas zaposleni na podlagi t. i. modre karte EU, ki se izdaja za visokokvalificirane profile delavcev.

"Na slovenskem trgu dela se zaposlujejo predvsem nizkokvalificirani kadri, na visokokvalificirana delovna mesta na letni ravni morda zaposlimo nekaj sto ljudi," pojasnjuje Grega Malec iz sektorja za delovne migracije na ministrstvu za delo. Kot dodaja, je verjetno na letni ravni je izdanih morda 50 modrih kart EU. "To ni nič. Na slovenskem trgu hude potrebe po IKT in drugem visoko izobraženem kadru dejansko ni," pravi Malec.

Največ delovnih dovoljenj je bilo v oktobru izdanih za predelovalne dejavnosti, gradbeništvo ter dejavnost prometa in skladiščenja. Sicer pa je največ – 41 odstotkov – vseh veljavnih delovnih dovoljenj v kmetijsko-gozdarski dejavnosti. Razlog so sezonska dela, saj na zavodu za zaposlovanje izdajajo delovna dovoljenja za sezonska dela v kmetijstvu za do 90 dni v koledarskem letu. Sledita dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter popravil motornih vozil.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar