Slovenski kadrovski bazen je prazen, ugotavlja UMAR

Kadrovska stiska je težava, ki pesti vedno več podjetij – tako slovenskih kot tujih. Je eden od razlogov, zakaj veliko podjetij ne razmišlja o odpuščanjih, tudi v primeru recesije. Stroški iskanja novega kadra v obdobju gospodarskega okrevanja naj bi bila namreč višja kot strošek zadržanja kakovostnih delavcev v obdobju nizke ali negativne gospodarske rasti. Vedno glasnejši so pozivi gospodarstva, da je treba poenostaviti in pohitriti postopke pridobivanja dovoljenj za zaposlovanje tujih strokovnjakov. Vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pa je raziskal, kolikšen je obseg razpoložljivih kapacitet slovenskega trga dela.

Umar je v ta namen analiziral tri kazalnike. Poleg stopnje brezposelnosti so pogledali indeks podzaposlenosti, ki vključuje preference delovno aktivnih oseb po povečanju ali zmanjšanju opravljenih delovnih ur, in indeks nezaposlenosti, ki pri oceni obsega kapacitet vključuje tudi neaktivne osebe, ki sicer ne iščejo zaposlitve, a pogosto prestopajo v delovno aktivnost.

"Vsi trije kazalniki kažejo na podobno zgodovinsko nizko raven prostih kapacitet – tako po nizki ravni brezposelnosti kot tudi majhni možnosti prostovoljnega povečanja opravljenih delovnih ur obstoječih zaposlenih in majhnemu številu ostalih neaktivnih oseb, ki bi se lahko vključile na trg dela," ugotavljajo v Umarju.

Medtem ko imamo rekordno nizko brezposelnost in rekordno visoko zaposlenost, "indeks podzaposlenosti kaže, da so preference aktivnega prebivalstva po povečanju opravljenih delovnih ur izjemno majhne". Indeks nezaposlenosti, ki poleg brezposelnih vključuje tudi ostale kategorije neaktivnega prebivalstva, ki pogosto prehajajo v delovno aktivnost, pa po Umarjevih izračunih kaže na zgodovinsko nizko vrednost. To pomeni, da je slovenski kadrovski bazen izčrpan.

Umar je v poročilu analiziral še pomanjkanje delavcev v različnih panogah. Največji delež podjetij, ki se soočajo s pomanjkanjem kadra, je v gradbeništvu – več kot polovica podjetij poroča o pomanjkanju delovne sile. V predelovalnih dejavnostih dobra petina poroča o pomanjkanju splošnih delavcev, tretjina pa ne najde strokovno usposobljenih delavcev. V storitvenem sektorju se z pomanjkanjem kadra sooča tretjina podjetij, največ v gostinstvu. Gre za zgodovinsko najvišje deleže podjetij, ki se soočajo s kadrovsko stisko.
       

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar