Kaj lahko naredi delodajalec, ko se zaposleni ne pojavi v službi

Ko zaposleni sklene pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, je njegova dolžnost, da začne vestno in odgovorno opravljati delo pri njem. Zakon o delovnih razmerjih jasno določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.

Delavec mora biti torej po zakonu in tudi po pogodbi o zaposlitvi načelno prisoten na delovnem mestu, kar je ne nazadnje eden od pomembnejših razlikovalnih elementov od drugih, civilnopravnih oblik opravljanja dela, med katere spada predvsem delo prek podjemne in avtorske pogodbe, za kateri je med drugim značilno, da podjemnik oziroma avtor nista zavezana prisotnosti na delovnem mestu, ampak predvsem temu, da opravita svoje obveznosti, ki jih imata po pogodbi.

Če je delavec neupravičeno odsoten z dela, je lahko zaradi tega ustrezno sankcioniran. Po drugi strani pa zakon predvideva cel niz okoliščin za delavčevo upravičeno odsotnost z dela.

Upravičene odsotnosti z dela

Plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin, in sicer zaradi lastne poroke, smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrti staršev (očeta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja), hujše nesreče ter spremstva otroka, učenca prvega razreda v šolo na prvi šolski dan. V zadnjem primeru ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan.

Odsotnost z dela zaradi praznovanja

Delavec ima prav tako pravico do odsotnosti z dela ob državnih praznikih, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih. Ta pravica se lahko delavcu sicer omeji, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan.

Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov

Delavec je upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih, v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.

Poleg tega ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru delodajalec izplača nadomestilo plače delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja.

Izobraževanje

Delavec ima pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa zaradi ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti. V tem primeru ima pravico do plačane odsotnosti z dela.

Delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s potrebami delovnega procesa, kot tudi delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v lastnem interesu, ima pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov. Če s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju pravica do izobraževanja ni podrobneje določena, ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite.

 

Neupravičene odsotnosti z dela

Delavec mora torej vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, in to v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela.

Če delavec na delo ne prihaja, čeprav za to nima opravičljivega razloga, to pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in lahko vodi do najrazličnejših sankcij, in sicer vse od blažjih, disciplinskih, pa do težjih – celo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Če delavec namreč krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, med katere spada tudi neupravičena odsotnost z dela, mu lahko delodajalec izreče opomin ali druge disciplinske sankcije, kot so denarna kazen ali odvzem bonitet, če so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.

Če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti, je to lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.