Mlade z visokimi plačami z olajšavo vabijo nazaj v Slovenijo – ukrep sploh deluje?

Mineva skoraj leto dni, odkar je vlada potrdila prvi (in za zdaj edini) sveženj davčnih sprememb. Z davčnim letom 2025 je tako med drugim začel veljati tudi ukrep ugodnejše davčne obravnave za visokokvalificirane kadre iz tujine. Preverili smo, ali je vzbudil zanimanje.

"Zaznali smo zanimanje zavezancev glede uveljavljanja posebne osebne olajšave za nove rezidente, ki je bila v mandatu te vlade sprejeta z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2AB)," odgovarjajo na Finančni upravi RS (Furs). Omenjena olajšava se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2025.  

Ukrep velja za Slovence in tuje državljane, ki so rezidenti Slovenije, a le ob pogoju, da posameznik:

• ob začetku dela v Sloveniji ni starejši od 40 let,

• v zadnjih dveh zaporednih letih pred začetkom dela ni bil rezident Slovenije in ni imel obdavčljivih dohodkov iz naslova zaposlitve ali dejavnosti z virom v Sloveniji,

• ima v pogodbi o zaposlitvi zagotovljeno plačo v višini najmanj dvakratnika zadnje znane povprečne plače v Sloveniji.

 

Posamezniki lahko ugodnejšo davčno obravnavo izkoristijo največ pet zaporednih davčnih let. 

Končni podatki šele prihodnje leto

"Za zdaj še ne opažamo velikega števila primerov uveljavljanja te olajšave na podlagi predloženih REK-obrazcev, kar je pričakovano," pojasnjujejo na Fursu. Olajšavo lahko delodajalec namreč upošteva že ob izplačilu plače (REK- obrazec), če ima novozaposleni pred tem že urejen tudi rezidentski status. 

Zavezanci bodo sicer lahko olajšavo uveljavljali na letni ravni prvič v letu 2026 za leto 2025, in sicer v ugovoru zoper svoj informativni izračun dohodnine. Zato na Fursu menijo, da bodo končni podatki znani šele prihodnje leto po ugovorih dohodnine.

En mesec za urejanje rezidentstva

Davčna obveznost posameznika je odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Rezident je plačuje dohodnino od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir zunaj Slovenije (to je od svetovnega dohodka), nerezident pa je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji.

Praviloma po izkušnjah Fursa postopki urejanja rezidentskega statusa trajajo tudi več kot mesec dni, odločba pa je izdana za nazaj.  

Furs presoja rezidentski status na podlagi celote okoliščin. Glavna merila so naslednja:

• ali ima oseba v Sloveniji uradno prijavljeno stalno prebivališče,

• kje ima družino (zakonec, otroci),

• kje so nepremičnine, premoženje in bančni računi,

• kje oseba opravlja delo oziroma prejema večino dohodkov,

• ali se v Sloveniji običajno zadržuje več kot 183 dni v koledarskem letu.

 

Rezidentski status se vedno določa posamično, na podlagi vseh dejanskih okoliščin. Pravilo o 183 dneh bivanja je le eno od meril, ne pa edino, ki jih Furs preverja.