Dončić v peklu, Džeko v davčni oazi: Koliko denarja države vzamejo športnikom

Ko profesionalni športniki iz regije podpišejo večmilijonske pogodbe v Italiji, Španiji ali ZDA, se ne sprašujejo le o klavzulah in bonusih, temveč tudi o tem, kje bodo plačevali davke. Ker lahko med dvema sponzorskima mestoma in tremi treningi ena sama odločitev o prebivališču prinese ali poruši več deset milijonov evrov.

Pet najbolj znanih športnikov iz regije – Luka Dončić, Edin Džeko, Novak Đoković, Nikola Jokić in Luka Modrić – že zdavnaj ne igra več le proti svojim tekmecem na igrišču. Njihov pravi izziv je obvladovanje davčne kompleksnosti v državah, ki jih želijo, a jim tudi drago zaračunavajo.

Dončić: Selitev iz davčne oaze v kalifornijski pekel

Luka Dončić je bil leta 2025 menjan iz Dallasa v Los Angeles Lakers. To je pomenilo, da je izgubil svojo najdragocenejšo davčno ugodnost, saj je živel v Teksasu, eni od devetih ameriških zveznih držav brez dohodnine.

V Kaliforniji se Dončić poleg 37-odstotnega zveznega davka sooča z dodatnimi 13,3 odstotka na ravni zvezne države. To pomeni, da se bo njegov efektivni dohodninski davek dvignil nad 50 odstotkov. Z davkom za športnike – davkom, ki ga vsaka ameriška zvezna država zaračuna športnikom, ki tam igrajo – Dončić letno vloži več kot 30 davčnih napovedi, njegova pravna ekipa pa mora natančno zabeležiti število dni, preživetih v vsaki jurisdikciji.

Bloomberg Mercury

 

Dončić bo z letno pogodbo, vredno 40 milijonov dolarjev, izgubil več kot 20 milijonov dolarjev davkov.

Italija: Džeko s popustom

S prihodom v Fiorentino Edin Džeko ni le podpisal nove pogodbe, ampak je vstopil tudi v specifičen fiskalni režim. Italija ponuja tako imenovani "impatiriate regime", zakon, namenjen privabljanju tujih profesionalcev. Če bo izpolnjeval pogoje (stalno prebivališče, premestitev središča življenjskih interesov), bo Džeko plačeval davke le od 50 odstotkov svoje plače, največ 600 tisoč evrov na leto.

To pomeni, da bo efektivna davčna stopnja precej pod nominalnimi 43 odstotki in se bo še dodatno znižala, če bo imel mladoletnega otroka. Izračun je jasen: pri bruto pogodbi v višini dveh milijonov evrov se čisti dobiček dvigne na 1,5 milijona. Italijanska vlada ohranja možnost ukinitve ugodnosti, a zaenkrat so aktivno orodje v tekmi za nogometne zvezde.

Modrić in konec Beckhamove dobe

Luka Modrić bo pozna igralska leta preživel v Italiji, a prej v Španiji njegov davčni status še zdaleč ni bil privilegiran. Ob prihodu v Real Madrid je Modrić uporabil tako imenovani Beckhamov zakon – davčni režim, ki tujcem šest let omogoča plačilo 24-odstotnega davka le od dohodka, ustvarjenega v Španiji. Ta status je potekel leta 2018.

Depositphotos

 

Od takrat Modrić plačuje redne davke v Madridu, kjer za dohodek nad 300 tisoč evri velja stopnja do 45 odstotkov. Glede na letni bruto dohodek v višini približno 10 milijonov evrov v svojih najboljših letih je Modrić španski državi letno plačal več kot štiri milijone evrov, brez prispevkov.

Đoković: davčno oproščen rezident

Novak Đoković je že leta registriran kot rezident Monaka, kjer ni dohodnine ali davka od kapitalskih dobičkov. Vendar to ne pomeni, da ne plačuje davkov, ampak jih plačuje le tam, kjer igra.

Wimbledon na primer samodejno odtegne do 45 odstotkov njegove denarne nagrade. ZDA zaračunavajo 30-odstotni pavšalni davek na nagrade nerezidentov, Avstralija pa ima progresivno strukturo, podobno Veliki Britaniji. Đoković kot eden najuspešnejših športnikov vseh časov ima globalno razpršen davčni profil.

Vendar je ključ v strukturi njegovih dohodkov. Zahvaljujoč pravočasni ustanovitvi podjetij, ki upravljajo njegove pravice do podobe, Đoković večino svojih sponzorskih prihodkov usmerja zunaj držav z visokimi davki. Zato je rezident Monaka, ne zato, ker tam trenira, ampak zato, ker denar tam "ostaja", kot radi poudarjajo v kneževini.

Jokić in ameriški mehanizem "službenih dni"

Nikola Jokić, kot trikratni MVP lige NBA, ima enega najbolj kompleksnih fiskalnih portfeljev med športniki iz regije. Registriran je v Koloradu, kjer je stopnja dohodnine v državi 4,4 odstotka. Zvezni davek znaša 37 odstotkov, davek za športnike pa zahteva dodatno plačilo v vseh državah, kjer igra Denver.

Metodologija je "preprosta": davek se deli s "službenimi dnevi", torej dnevi, odigranimi v posamezni državi. Če Jokić odigra pet od 100 tekem v New Yorku, je pet odstotkov njegove letne plače obdavčenih z davkom v New Yorku - trenutno 10,9 odstotka.

Depositphotos

 

Za Jokića to pomeni, da gre državi pri pogodbi v vrednosti 45 milijonov dolarjev na leto več kot 20 milijonov dolarjev. In to še preden plača odvetnikom, agentu in prispevke FICA (pokojnina in zdravje).

Ničelna stopnja za bogate, vendar z veliko izjemami

Skupni imenovalec za vse: večja kot je pogodba, bolj kompleksna je davčna arhitektura. Za Đokovića gre za offshore strukturo, za Dončića za načrtovanje prebivališča, za Jokića za beleženje rezultatov od tekme do tekme. Evropske lige uporabljajo davčne olajšave za privabljanje talentov – Italija ima zakon o priseljencih, Španija je imela zakon o Beckhamu, Portugalska pa je privlačna za upokojene športnike.

Na drugi strani Atlantika se športniki vse pogosteje selijo v zvezne države brez dohodnine: Florida (Jimmy Butler, Lionel Messi), Teksas (Dončić do leta 2025), Nevada (Maxx Crosby). Vendar pa davek na športnike ostaja in izenačuje breme.

Glavno vprašanje, ki se postavlja - kdo zmaga: država ali športnik? Odgovor ni preprost. Igralci zaradi davkov izgubijo od tretjine do polovice svojih bruto pogodb. Vendar pa lahko sponzorski prihodki, licenčne pravice in ustrezno prebivališče optimizirajo breme. Đoković, Jokić in Dončić imajo prefinjene strukture, ki zmanjšujejo izgube, a cena tega so pravne vojske in svetovalci.

Šport ni več le tekmovanje na igrišču. V dobi velikih pogodb in globalne mobilnosti se najpomembnejša igra odvija v davčnih predpisih in revizorjevih zvezkih. In kot zmagovalci izstopijo le najboljši ali najbolje svetovani.