Zgodbe tedna: podražitev nepremičnin, pregled prevzemov 2025, ljubljanska borza

Ob pregledu portala Nepremičnine.net smo opazili zanimiv oglas. Za skoraj 16 kvadratnih metrov veliko garsonjero v večstanovanjski stavbi za Bežigradom blizu fakultet – vseljiva je takoj – skuša lastnik iztržiti 135 tisoč evrov ali slabih devet tisoč evrov za vsak kvadratni meter.

Nepremičninski trg, zlasti v slovenski prestolnici, je v zadnjih letih postal ena najbolj vročih in dinamičnih točk v regiji – zanimanje ostaja izjemno, cene pa so vztrajno naraščale in so se po podatkih Investrope v Ljubljani od leta 2019 povišale za več kot 50 odstotkov.

Da omenjeni oglas ni nič nenavadnega, pojasnjuje nepremičninski strokovnjak in direktor agencije Stoja Trade Zoran Đukić. Bi za 15 kvadratov 60 let stare garsonjere v Ljubljani odšteli več kot 130 tisočakov?

Hitra rast cen stanovanj v Mariboru: Vsako tretje ali četrto kupljeno za investicijo

Kakšne so razmere na mariborskem nepremičninskem trgu? Koliko stanejo nova stanovanja, ali jih je dovolj?

"Ponudba je še vedno omejena, povpraševanje pa večje od nje. Dokler bo tako, bodo cene visoke. Tudi banke so znižale obresti, kar dodatno spodbuja povpraševanje," je povedala Mojca Žižek Mesarec, direktorica mariborske agencije Galea nepremičnine.

Pomanjkanje ponudbe po dostopnih cenah.

Pregled prevzemov 2025: kupovali so milijonarji, skladi, tujci in državna podjetja

Živahno dogajanje na trgu prevzemov se iz leta 2024 nadaljuje tudi v letu 2025. Število prevzemom v Sloveniji je letos na podobni ravni kot lani, je za Bloomberg Adria TV povedala Nastja Merlak iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa. Tudi v širšem evropskem prostoru je zaznati rast prevzemnega zaupanja. Skupna vrednost sklenjenih poslov je v prvem polletju sicer upadla za 14 odstotkov, kažejo podatki Boston Consultinga.

Pri Agenciji za varstvo konkurence (AVK) letos beležijo upad števila priglasitev prevzemov v Sloveniji. Po osmih mesecih je bilo priglašenih 20 prevzemov, kar je 23 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Pogledali smo prevzeme na slovenskih tleh v letu 2025.

Razvpiti Kemis je dobil novega lastnika.

Skriti dragulj Ljubljanske borze v dobrih desetih dneh 30 odstotkov dražji

Indeks SBITOP je eden najhitreje rastočih na svetu, medtem pa na Ljubljanski borzi kotirajo delnice, ki se dražijo še hitreje od indeksa in slovenskih blue chipov. Analitiki hiše Bloomberga Adria so pred kratkim prečesali delnice Ljubljanske borze in med tistimi, ki ne sestavljajo indeksa SBITOP, poiskali družbo, ki jo štejejo za skriti dragulj. Svojo izbiro so utemeljili, danes pa lahko ugotovimo, da se je od objave našega članka o skritem dragulju 27. avgusta letos pa do danes delnica močno podražila.

Gre za delnico veletrgovca Salus, specializiranega za distribucijo in veleprodajo farmacevtskih izdelkov, medicinskih pripomočkov, prehranskih dopolnil in kozmetike. Osrednja vloga podjetja je povezovanje proizvajalcev zdravil in medicinskih izdelkov s končnimi uporabniki prek učinkovite logistične mreže. Sodelujejo z bolnišnicami, lekarnami, zdravstvenimi domovi in drugimi zdravstvenimi institucijami.

Pred dnevi so napovedali prevzem mariborske družbe, temu pa je sledila močna rast.

Bobo

Novost na Ljubljanski borzi: donosi mamljivi, boniteta države pa na meji

Na Ljubljanski borzi (LJSE) je začel kotirati prvi obvezniški ETF, katerega posebnost je, da vlagatelja izpostavi le do romunskih državnih obveznic. Zakaj ravno romunske obveznice, kakšne donose pričakujejo, kakšni so stroški za vlagatelje? Preverili smo tudi, kakšne bonitetne ocene so Romuniji podelile tri hiše, ki veljajo za največje na področju - Fitch, Moody's in S&P. 

"Trend v zadnjem letu in pol je dober, pozitiven. Ne samo na delniškem trgu, ampak tudi pri obveznicah in ETF," o kapitalskih trgih pravi predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač. Med instrumenti je izpostavil ljudsko obveznico, ki je bila v drugem četrtletju leta četrti najbolj trgovani instrument Ljubljanske borze.

Med ETF - na LJSE jih zdaj kotira pet - je v ospredju ICSLO, ki je 11. najbolj trgovani instrument Ljubljanske borze.

Vzajemna zamaknila izplačilo deležev: kdo denar dobi oktobra, kdo decembra?

"Izplačilo denarnih deležev bo predvidoma potekalo sukcesivno od septembra do decembra 2025." Tako so pred časom napovedali pri Vzajemni, a so zdaj izplačevanje zamaknili: "Izplačila se bodo začela oktobra 2025, izvajala se bodo postopoma in bodo zaključena v decembru 2025."

Kaj je razlog za odstopanje od predhodne napovedi in kako so določili vrstni red, kdo bo na račun dobil nakazilo prvi in kdo zadnji?

Preizkusili smo bitcoin strategijo – ali nosi več dobička?

"500-dnevna trgovalna strategija je preprosta strategija za trgovanje z bitcoinom, ki se je do zdaj izkazala za zelo uspešno," ugotavlja analitik Bloomberga Adria Matej Vujanić. In dodaja, da preteklost seveda ne jamči prihodnjih donosov.

Vendar je do zdaj pri uporabi te strategije vsakič po signalu za prodajo prišlo do padcev, po vsakem signalu za nakup pa je prišlo do rasti cene bitcoina, kot navaja Vujanić.

Kaj predvideva 500-dnevna strategija? Preprosto 'pravilo' pravi, da je treba bitcoine kupiti 500 dni pred tako imenovanim halvingom oziroma razpolovitvijo in jih prodati 500 dni po razpolovitvi.

Depositphotos

Kako je poteza Hrvaške v Sloveniji izbrisala milijone evrov

"Če pride stranka, bom morala prekiniti," nas na začetku pogovora seznani Marija Tomše, ki smo jo zmotili v službi. Marija je menjalniška referentka, ki že 30 let dela v Menjalnici Ažur v Brežicah. Z dovoljenjem delodajalca je spregovorila za naš medij, kako je bilo v menjalniškem poslu nekoč in kako so se v zadnjih letih zgodile velike spremembe, ki so prekinile življenjske poti kar nekaj pravnih subjektov, po uradnih podatkih pa Slovencem tudi odnesle milijone evrov.

"Včasih so ljudje stali v vrstah," se dobrih starih menjalniških časov spominja sogovornica. Podjetje Darsad, pod katero spada Menjalnica Ažur, se je pred leti lahko pohvalilo s petimi menjalnicami. Danes je od vseh teh ostala le še ena - bila je prva in je v središču Brežic.

V Sloveniji v zadnjih 15 letih ugasnilo 70 odstotkov menjalcev.

Slovenci so jo bolje odnesli kot Hrvati. Kako je drugje?

Po zadnjih dostopnih podatkih se je inflacija v regiji Adria rahlo zvišala, medtem ko se je v večini držav jugovzhodne Evrope stabilizirala. Na Hrvaškem je inflacija avgusta znašala 4,6 odstotka, v Sloveniji pa se je rast upočasnila in je znašala tri odstotke.

V Srbiji je bila rast inflacije 4,9-odstotna (podatki za avgust še niso na voljo), v Bosni in Hercegovini (BiH) je rast cen julija pospešila na 4,8 odstotka, predvsem zaradi višjih cen hrane in storitev. V Severni Makedoniji se je inflacija avgusta po poletnem vrhuncu umirila pri 4,4 odstotka. Vse države se spoprijemajo s spremenljivimi inflacijskimi pritiski, pri čemer rast cen primarno prihaja iz segmenta hrane, storitev in energentov.

Kako je v Sloveniji?

Podjetniki, kaj Furs ve o vaših prihodkih v tujini?

V globaliziranem gospodarstvu je vse več slovenskih podjetnikov in podjetij, ki ustvarjajo prihodke v tujini – prek poslovnih enot, nepremičnin, licenčnin, svetovalnih storitev ali zaposlitve v tujih družbah. Pravila o poročanju in obdavčitvi teh prihodkov pa so zapletena in pogosto povzročajo negotovost. Podobno kot pri težavah, ki jih imajo delodajalci ob sodelovanju z zunanjimi izvajalci prek s. p. ali d. o. o., se tudi tukaj pokaže, da so pravne obveznosti pogosto strožje in bolj kompleksne, kot se zdi na prvi pogled.

Furs vidi prihodke rezidentov iz tujine prek AEOI, zato zamolčanje skoraj ni več mogoče.

Uzbekistanski veleposlanik Shakhavdinov: 'Želimo, da Krka proizvaja v Uzbekistanu'

Ob robu poslovnega foruma Slovenija-Uzbekistan, ki ga je v četrtek v Ljubljani organizirala agencija Spirit, smo se pogovarjali z uzbekistanskim veleposlanikom v Budimpešti, ki pokriva tudi Slovenijo.

Z veleposlanikom Aybekom Shakhavdinovim je beseda tekla o dvostranskih odnosih med Slovenijo in Uzbekistanom, ki jih sogovornik opisuje kot "zelo dobre", poslovnem sodelovanju in skupnih projektih na področju izobraževanja.

Celotni intervju lahko preberete tukaj.

Nemški ponos Porsche izpadel iz prestižnega nemškega kluba

Proizvajalec luksuznih avtomobilov Porsche, nemški ponos, zapušča vodilni nemški indeks Dax. Gre za nov udarec za slovito nemško družbo. Podjetje bo iz indeksa izpadlo 22. septembra in bo po novem uvrščeno v indeks srednje velikih podjetij MDAX, so sporočili iz družbe, ki ima v lasti frankfurtsko borzo.

''Doživljamo očitno strukturno spremembo. Avtomobili niso več tako priljubljeni. Carine avtomobilom otežujejo življenje. Konkurenca iz Kitajske postaja vse ostrejša. Kar se dodaja indeksu Dax, je digitalizacija. Porsche zapušča indeks, vanj se bo uvrstil nepremičninski portal Scout24. Dax je odraz gospodarskih razmer v Nemčiji in strukturnih sprememb,'' je za Handelsblatt povedal analitik Robert Halver.

Delnica od kotiranja izgubila skoraj polovico vrednosti.

"Proračunska situacija ni dobra." Kaj mora storiti vlada Roberta Goloba?

V letošnjih prvih osmih mesecih je imel slovenski državni proračun, brez interventnih ukrepov, približno milijardo evrov primanjkljaja. V istem obdobju lani je bil proračun skoraj uravnotežen. Povečanje primanjkljaja je bilo predvideno, letos do konca leta naj bi dosegel kar 1,9 milijarde, medtem ko je bil lani okoli 200 milijonov. 

 

Glavni razlog za slabši položaj je povečana tekoča poraba države, največ zaradi višjih stroškov dela v javnem sektorju, a ustavila se je tudi rast prihodkov, opozarja fiskalni svet. Pred nami je še večanje obrambnih izdatkov, kar vzbuja dodatno skrb. Predsednik Fiskalnega sveta Republike Slovenije Davorin Kračun je v pogovoru v oddaji Start na televiziji Bloomberg Adria dejal, da je Boštjančičevo finančno ministrstvo na videz zadovoljno s primanjkljajem, saj je v zastavljenih okvirih, a situacija ni tako dobra, kot je videti.

Celotni pogovor si lahko ogledate tukaj.

Širitev EU na Zahodni Balkan: Od praznih obljub do konkretnih dejanj. Kdo bo naslednji?

"S Črno goro napredujemo. Če leta 2026 končamo tehnični del pogajanj, bi lahko leta 2028 imeli 28. članico EU," je pred dobrim tednom dni na Blejskem strateškem forumu dejala evropska komisarka za širitev Marta Kos in glede Albanije omenila možnost pridružitve leta 2029.

To sledi tako imenovani blejski zavezi, ko je pred dvema letoma takratni predsednik Evropskega sveta Charles Michel na Bledu podal zavezo, da bodo morale biti evropske in balkanske države pripravljene na širitev do leta 2030.

Kako verjetno je, da bomo v EU v naslednjih petih letih dobili 28. članico? Ali gre pri širitvi v Črno goro le za taktiko ohranjanja ugleda Unije, saj je majhna zahodnobalkanska država zaradi majhnega števila prebivalstva in velikosti ter razmeroma dobrega gospodarstva precej 'varna možnost'?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar