Izračuni: Koliko bodo po novem višje pokojnine

Objavljamo tri primere izračunov pokojnin po sedanjem in po predlaganem novem sistemu pokojninskega zavarovanja, ki ga prinaša pokojninska reforma. Gre za tako imenovani prvi pokojninski steber, v katerega s prispevki obvezno vplačujejo vsi zaposleni in samozaposleni v Sloveniji.

Primer 1

Moški ali ženska, ki je začel (začela) delati pri 18 letih. Po sedanji zakonodaji se lahko upokoji pri 60 letih z 42 leti dobe, odmerni odstotek za izračun pokojnine znaša 66,22 odstotka. To je poenostavljeno odstotek od povprečnega zneska mesečne plače, od katere je delavec plačeval socialne prispevke.

Po novi ureditvi se bo ta oseba lahko upokojila prav tako pri 60. letu starosti, kar je spodnja meja za starostno upokojitev, če posameznik nima možnosti skrajšanja zaradi skrbi za otroka ali služenja vojaškega roka. Vendar bo pokojnina za več kot 10 odstotkov višja, saj bo odmerni odstotek znašal 76 odstotka.

Primer 2

Moški ali ženska, ki je začel (začela) delati pri 22 letih. Po sedanji zakonodaji bi se lahko ta oseba upokojila pri 62. letih, saj bi takrat nabrala 40 let delovne dobe. Odmerni odstotek bi znašal 63,5 odstotka. Po novem sistemu, če bo uveljavljen, bo lahko šla v pokoj prav tako pri 62 letih (40 let dela), pokojnina pa bi bila za 6,5 odstotka višja, saj bi bil odmerni odstotek 70 odstotkov, kažejo podatki ministrstva za delo.

Primer 3

Moški ali ženska, ki je začel (začela) delati pri 27 letih. Po sedanjem sistemu bi se lahko oseba upokojila pri 65 letih, kar je zdaj zgornja meja za pridobitev starostne pokojnine, če posameznik prej ne nabere 40 let delovne dobe. Oseba bi torej delala 38 let, s tem bi ji pripadla pokojnina v višini 60,78 odstotka od osnove (plačanih prispevkov).

Po novem sistemu pa bi ta oseba delala dve leti več, do 67. leta. Pokojninska reforma namreč (postopoma) zvišuje starostno mejo za pravico do starostne pokojnine, če oseba do takrat ni zbrala 40 let dela. Bi pa imel hipotetični posameznik po novem za slabih deset odstotkov višjo pokojnino. Odmerni odstotek bi namreč znašal 70 odstotkov.

Kaj kažejo izračuni?

Primerjave smo zbrali v tabeli, kjer smo za izračun uporabili z zakonom določeno najnižjo pokojninsko osnovo v letu 2024, povprečno neto plačo, dvakratnik povprečne neto plače in najvišjo možno pokojnino. Izračun te je omejen na štirikratnik najnižje pokojninske osnove.

 

 

Kot je videti, se pokojnina najbolj poviša v prvem primeru, ko zaposleni dela 42 let, dve leti več od predpisane dobe, ker je začel delati že z 18. leti. Ta bi imel v primeru minimalne pokojnine za dobrih sto evrov višji dohodek, v primeru povprečne plače za 150 evrov višjo pokojnino, ob dvakratniku povprečne plače za slabih 300 evrov višjo pokojnino in pri najvišji možni pokojninski osnovi za slabih 500 evrov višjo pokojnino.

Gre za hipotetične izračune upokojitve na podlagi podatkov iz leta 2024. Izračuni prav tako ne upoštevajo sprememb zaradi skrbi za otroke ali služenja vojaškega roka. Te in še druge primere je na spletni strani predstavilo ministrstvo za delo. 

Del pokojnine bo tudi dohodek iz drugega stebra

Dohodki bodočih upokojencev bodo višji tudi zaradi obvezne vključitve zaposlenih v načrte dodatnega pokojninskega zavarovanja (tako imenovani drugi pokojninski steber), ki ga predvideva pokojninska reforma.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je za Bloomberg Adria pojasnil predlagane spremembe. "Delodajalci imajo obveznost v določenem prehodnem obdobju (eno leto za velika podjetja, daljše za srednja in še daljše za mala, mikro podjetja so izpuščena) izbrati izvajalca prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja) in z zaposlenimi doseči dogovor o pokojninskem načrtu."

Pri tem je po vztrajanju delodajalske strani, kot je zapisal Feketija, višina vplačane premije popolnoma prepuščena temu dogovoru, kar pomeni, da se lahko delavci in delodajalec dogovorijo, da: celotno premijo plača delodajalec, celotno premijo plača delavec, si premijo razdelita v kakršnemkoli razmerju ali pa nihče ne plača nič.

"Zadnja možnost je torej dodana, ker bi sicer delodajalci razumeli to določbo kot dodatno obremenitev. Podjetja, ki že imajo shemo, so to obveznost že izpolnila in zanje se ne spreminja nič," je pojasnil Feketija.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar