Slovenci najsrečnejši v regiji Adria, Hrvati najmanj

Svetovna lestvica držav glede na zaznano srečo državljanov temelji na povprečnih ocenah, pridobljenih v anketah med državljani, ki svoje zadovoljstvo z lastnim življenjem ocenjujejo na lestvici od 1 do 10. Razvrstitev za vsako leto se pridobi s povprečenjem rezultatov zadnjih treh let.

Tradicionalno so tudi letos v samem vrhu svetovne lestvice nordijske države: na prvem mestu je Finska, sledijo ji Danska, Islandija in Švedska. Lestvica je glede na lansko poročilo nespremenjena, sprememba je le na petem mestu. Namesto Izraela je zadnje poročilo Nizozemsko uvrstilo na peto mesto na svetu.

Na žalost so se, tudi že tradicionalno, na zadnjem seznamu ponovno znašli Libanon, Sierra Leone in Afganistan. Prebivalci teh držav so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili z najnižjimi ocenami.

Od držav v regiji je Slovenija v primerjavi s prejšnjim poročilom napredovala za dve mesti, z 21. na 19. mesto, Srbija pa s 37. na 31. mesto. V zadnjem letu je napredovala tudi Bosna in Hercegovina, in sicer s 65. na 56. mesto. Hrvaška šele na 72. mestu. 

Avtorji raziskave vsako leto izpostavijo eno temo, povezano s človekovim počutjem in kakovostjo življenja. V letošnjem poročilu so raziskovalci dvomili v dobro voljo. Povzetek poudarja, da so ljudje "veliko preveč pesimistični", ko gre za dobro voljo drugih.

Da bi preverili dobro voljo občanov, so avtorji denarnice puščali na naključnih mestih in se pretvarjali, da so jih izgubili, ter šteli, koliko so jih našli in vrnili lastnikom. "Ko so raziskovalci pustili denarnice na ulici, je bil odstotek vrnjenih veliko višji, kot so ljudje pričakovali. To je zelo spodbudno," komentirajo.

"Naše zadovoljstvo z življenjem je odvisno od percepcije dobronamernosti drugih ljudi, pa tudi od dejanske dobrohotnosti drugih ljudi. Ker premalo cenimo prijaznost drugih ljudi, lahko naše zadovoljstvo z življenjem izboljšamo s prejemom informacij o dejanski stopnji dobrohotnosti drugih ljudi," dodajajo. "Ko je družba bolj dobrohotna, imajo največ koristi tisti, ki so najmanj srečni. Posledično je sreča bolj enakomerno porazdeljena v državah, ki imajo višje stopnje pričakovane dobrohotnosti," piše v komentarju letošnjega svetovnega poročila o sreči.

Raziskavo izvaja britanska univerza Oxford v sodelovanju z agencijo Gallup in Združenimi narodi. Letno poročilo izhaja od leta 2012, poleg razvrščanja držav na podlagi osebnih ocen anketiranih državljanov pa poročilo navaja tudi dodatne parametre, povezane s kakovostjo življenja. Med ducat dodatnimi parametri so neenakost, pričakovana življenjska doba, zaznavanje korupcije, donacije, svoboda, bruto domači proizvod na prebivalca in drugi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar